Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Dolžnica je vložila laičen predlog za dopustitev revizije, ki ga je poimenovala kot pritožbo. V njem navaja, da sodišče ni izvedlo poštenega izvršilnega postopka. Sklicuje se na kršitev več členov Ustave in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Nižji sodišči bi morali upoštevati, da so na nepremičninah prisotne črne gradnje. Sporna nepremičnina ima geodetsko neurejene meje, ravno tako pa še ni odločb Občine Celje v zadevi podarjenih nepremičnin. Kršena ji je bila pravica do poštenega sojenja, saj ni bilo ustne obravnave in ni bilo omogočeno zaslišanje prič na Vrhovnem sodišču. V dopolnitvi vloge je navedla, da niti Ustava niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne pogojujeta, da mora imeti vlagatelj pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit.

2.Predlog ni dovoljen.

3.V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ).

4.V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Dolžnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga tako nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP). Pravica do pritožbe več od dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. Pravica do sodnega varstva pa od sodišča ne zahteva vsebinskega odločanja o izrednem pravnem sredstvu, če zanj niso izpolnjene procesne predpostavke.

5.Res je, da niti Ustava niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne pogojujeta, da mora imeti vlagatelj pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit. A to ne pomeni, da takšne procesne predpostavke ne sme urejati zakon. Pravica do poštenega sodnega varstva, kar je ustavna in konvencijska pravica, je po naravi stvari konkretizirana in urejena z zakonskim postopkovnikom. Omejitev postulacijske sposobnosti je del te ureditve ter zasleduje ustavno dopusten cilj - učinkovito uresničevanje precedenčne vloge Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).