Jedro

Opravljanje dejavnosti v prostorih brez vode je tudi po presoji pritožbenega sodišča onemogočeno, saj se z vodo zagotavlja osnovni higienski standard, prav tako pa je onemogočena požarna varnost objekta. Navedeni okoliščini po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta verjetno izkazanost nastanka težko nadomestljive škode.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženke zoper I. točko sklepa P 99/2024 z dne 23. 12. 2024, s katerim je sodišče delno ugodilo predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe. S sklepom o izdani začasni odredbi z dne 23. 12. 2024 je bilo toženki naloženo, da naslednji dan po izdaji začasne odredbe vzpostavi pogoje, da bo poslovni prostor z ID znakom 000-693-14 v lasti in posesti tožnice priklopljen na vodovodno omrežje, in sicer tako, kot je bil priklopljen pred motilnim ravnanjem, da se toženka vzdrži kakršnegakoli motilnega dejanja, ki ima za posledico odklop ali motnje dobave vode v poslovni prostor v posesti tožnice ter določilo denarno kazen v višini 5.000 EUR za primer, če bo toženka ravnala v nasprotju z izdano začasno odredbo (I. točka sklepa z dne 23. 12. 2024). V preostalem delu, kjer je tožnica predlagala, da se toženki naloži nemotena dobava vode njenemu poslovnemu prostoru, je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo in odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo (II. in III. točka sklepa z dne 23. 12. 2024).

2.Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugega sodnika.

Toženki je bila odvzeta pravica do zaslišanja, saj je sodišče kljub opravičljivemu razlogu za izostanek z naroka ni zaslišalo. Če bi sodišče zahtevalo opravičilo zaradi izostanka z naroka, bi ga toženka dostavila.

Toženka meni, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. Ne strinja se, da je obstoj terjatve tožnice verjetno izkazan. Zavrača očitek, da je zaprla ventil in odklopila vodo ter vse odtlej odklaplja vodo, kar naj bi bilo motilno ravnanje. Tožnica tega z ničemer ni izkazala, zato ni podlage za ugotovitev sodišča, da je bilo ravnanje toženke protipravno. Ne drži, da ni razlogov za odklop. Interno omrežje je namreč staro in dotrajano. Ker je bilo treba rešiti situacijo z vodovodom, je toženka 24. 9. 2024 na uporabnike naslovila obvestilo, pri čemer je delovala v interesu vseh uporabnikov. Na dan 30. 9. 2024 je stanje na glavnih števcih izkazovalo 15.587 m³ porabe vode, stanje na dan 29. 10. 2024 pa 16.962 m³, kar pomeni razliko 1.375 m³ v obdobju štirih mesecev. Zato je toženka morala ukrepati in zapirati vodo, da se izgube minimizirajo in začeti s projektom sekcijskega odkrivanja okvare. Da je do okvare prišlo, je toženka dokazala s fakturami. Toženka je vodo zapirala zgolj začasno in sekcijsko iskala okvaro, torej ne ves dan. Začasne odklope vode je napovedala in bi se vsak od uporabnikov lahko prilagodil. Tožnici ni bila onemogočena raba pitne vode. Dne 18. 11. 2024 je bila izvedena sanacija z menjavo vodomera, ki jo je izvedel JKP A., in od tedaj dalje se voda normalno dobavlja. Toženka je to izkazala z dopisom JKP A. To pomeni, da ni razloga za izdajo izpodbijanega sklepa o začasni odredbi. Tožnica ni umaknila predloga za izdajo začasne odredbe, kljub temu da ve, da posestnega varstva ne more več uživati, saj so bile težave z vodo odpravljene mesec dni pred izdajo začasne odredbe.

Dejstvo je, da bi se tožnica, če bi hotela, lahko prilagodila začasni situaciji motene oskrbe z vodo. Toženka je vse uporabnike pravočasno obvestila in opozorila na spremenjene okoliščine in je upravniku H. celo dovolila, da se uredi začasen priklop na ločeno vejo, direktno iz glavnega vodovoda, tožnica pa je to sodelovanje zavrnila. Zato o nastanku škode ni moč govoriti.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je pogoje za izdajo začasne odredbe pravilno presojalo po določbi 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na podlagi trditev tožnice in izvedenih dokazov je ugotovilo, da je tožnica izkazala verjetnost terjatve (pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ), prav tako pa nastanek težko nadomestljive škode (pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ). Pogoja reverzibilnosti, ki je bil ugotovljen v 17. točki sklepa o začasni odredbi z dne 23. 12. 2024, toženka v pritožbi ne izpodbija.

6.Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženki odvzelo pravico do zaslišanja, ni utemeljen, saj je bil zakoniti zastopnik toženke pravilno vabljen na zaslišanje. Zakoniti zastopnik toženke svoje odsotnosti ni opravičil niti ni izkazal opravičenega razloga za izostanek z naroka, zaradi česar je nemožnost izvedbe dokaza s svojim zaslišanjem povzročil sam in se pritožba neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do zaslišanja. Zgolj navedba pooblaščenke toženke, podana na naroku 24. 4. 2025, da je zakoniti zastopnik toženke na nujni službeni poti, ki je toženka ni izkazala z nobenim dokazilom, opravičljivega razloga

7.Tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da so podani pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe, ni utemeljen. Toženka je v postopku priznala, da je tožnico dne 24. 9. 2024 obvestila, da bo oskrba z vodo motena, priznala je tudi, da je uporabnikom vodovoda v PC B. vodo zaprla oz. jo občasno zapira. Ker toženka ni uspela z verjetnostjo izkazati, da je vodo zapirala zaradi okvare na vodovodnem omrežju, ki je od julija do septembra 2024 povzročila večjo izgubo vode, so pritožbene navedbe toženke, ki zanikajo obstoj protipravnega motilnega ravnanja, neutemeljene. Priča C. C. iz podjetja D., ki je sodeloval pri pregledu vodovodnega omrežja, namreč ni ugotovil okvare vodovodnega omrežja, prav tako pa toženka o okvari ni obvestila dobavitelja vode (podjetja A.), pri katerem bi lahko v primeru nekontroliranega izteka vode zaprosila za delen odpis stroška. Še več, podatke o stanju porabe vode na števcu je toženka prikrivala, saj štiri mesece pred zaprtjem vode dobavitelju ni sporočala podatkov o dejanski porabi, temveč je sporočala pavšalne zneske porabe vode, kar je potrdila priča E. E., zaposlena pri toženki. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da je tožnica izkazala verjetnost obstoja terjatve, saj je pred 24. 9. 2024 vodo v objektu imela, po tem datumu pa je bila dobava vode motena zaradi zapiranja vode s strani toženke, česar slednja ni zanikala. Obstoja dovoljene samopomoči toženka ni verjetno izkazala.

8.Toženka navaja, da je bil dne 18. 11. 2024 zamenjan vodomer in da se voda tožnici od takrat dalje normalno dobavlja, zaradi česar tožnica neutemeljeno vztraja pri svoji začasni odredbi in bi jo po mnenju toženke morala umakniti. Glede na to, da je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno v delu, da je toženka dolžna vzpostaviti pogoje, da bo poslovni prostore v lasti in posesti tožnice priklopljen na vodovodno omrežje in da se toženka vzdrži kakršnegakoli dejanja, ki ima za posledico odklop ali motnje v dobavi vode, toženka zmotno meni, da so razlogi za izdajo začasne odredbe odpadli. Z izdano začasno odredbo se toženki namreč ne nalaga ponovnega priklopa na vodovodno omrežje, temveč zgolj vzpostavitev pogojev, da bodo prostori v posesti tožnice ostali priklopljeni na vodovodno omrežje ter da se toženka vzdrži ravnanj, ki imajo za posledico odklop ali motnje v dobavi vode. Utemeljenost izdaje začasne odredbe se presoja po stanju na dan odločanja, glede česar pa je sodišče prve stopnje ob izdaji začasne odredbe dne 23. 12. 2024 tudi sicer ugotovilo, da iz trditev tožnice ob odločanju ne izhaja, da ima objekt vodo, zato pritožbeno sodišče navedbe pritožbe, da je bila dobava vode že od 18. 11. 2024 dalje (torej še pred izdajo začasne odredbe) nemotena, kot neutemeljene zavrača.

Kot že prej rečeno, pa izdana začasna odredba toženki ne nalaga ponovnega priklopa, temveč zagotovitev pogojev, da bo objekt ostal priklopljen na vodovodno omrežje in prepoved odklopa ali motenj v dobavi vode, zaradi česar pomislek toženke, ki smiselno meri na nezmožnost izvršitve začasne odredbe, ni upravičen.

9.Pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača navedbe toženke, da nastanek težko nadomestljive škode ni verjetno izkazan. Opravljanje dejavnosti v prostorih brez vode je tudi po presoji pritožbenega sodišča onemogočeno, saj se z vodo zagotavlja osnovni higienski standard, prav tako pa je onemogočena požarna varnost objekta. Navedeni okoliščini po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta verjetno izkazanost nastanka težko nadomestljive škode (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker je tožnica verjetno izkazala nastanek težko nadomestljive škode, so pritožbene navedbe, da bi se tožnica odklapljanju vode lahko prilagodila s cisterno, baloni za vodo in priklopom na drugo vejo vodovoda, neutemeljene.

10.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Glej tudi VSL sodba II Cpg 881/2014.

2Iz zaslišanja zakonitega zastopnika toženke izhaja, da je bila dobava vode nemotena šele od izdaje začasne odredbe dalje.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.