Up-246/98

28.9. 1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. B. iz L. in drugih, ki jih zastopa S. Š. iz L. na seji senata dne 28. septembra 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba J. B., L. P., M. di B., S. D., G. V. in S. Š., ki jih zastopa S. Š. iz L., zoper sklep Računskega sodišča št. 1208-9/97 z dne 30.7.1998 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožniki z ustavno pritožbo, vloženo dne 20.8.1998, izpodbijajo v izreku navedeni sklep Računskega sodišča, s katerim je bilo naloženo DARS-u vzpostaviti terjatve zaradi izplačil iz naslova odškodnin za neizkoriščene letne dopuste v letu 1994 v višini 3.528.486 tolarjev in za leto 1995 v višini 4.719.666 tolarjev ter začeti postopek izterjave do oseb, odgovornih za to izplačilo. Pritožniki menijo, da je sklep Računskega sodišča dokončen posamični akt državnega organa, ki vzpostavlja pravno obveznost do DARS-a in s tem tudi do pritožnikov, ki so kot uprava DARS-a sprejeli sklep o izplačilu odškodnin za neizkoriščene redne letne dopuste za leto 1994 in 1995.

2.Z izpodbijanim sklepom naj bi bilo Računsko sodišče kršilo načelo enakosti iz 14. člena Ustave, načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

3.Pritožniki predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih sklepov, saj naj bi z njegovimi izvrševanji nastajale težko popravljive posledice za pritožnike. Skupen znesek 8.248.151 tolarjev predstavlja za vsakega pritožnika več kot celoletni dohodek oziroma, če bi vsak pritožnik plačal 1/6 zneska, znaša to več, kot znaša četrtletni dohodek posameznega pritožnika.

B.

4.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

5.Temeljno vprašanje v tej zadevi je, ali je ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča sploh dovoljena oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. Zakon o Računskem sodišču določa, da Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji (23. člen).

Računsko sodišče izdaja naslednje akte:

6.Po določbi poslovnika Računskega sodišča se v postopku nadzora smiselno uporablja ZUP. To je edina navezna okoliščina, ki bi neposredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Sodnica Računskega sodišča E. K. H. v svoji razpravi Pravna sredstva zoper akte, ki jih izdaja Računsko sodišče (Pravnik, št. 4-5/97) pravi, "da ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ.

Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila.

Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi mnenja. Samo mnenje pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvenem delu vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni izvršljivo.

7.Za vsa tri poročila v zakonu ni nobene določbe o tem, da bi jih "revidirana oseba" (izraz za stranko v postopku iz Zakona Računskem sodišču, ki pomeni uporabnika sredstev javnih financ, torej praviloma državni organ, ki nima statusa pravne osebe) morala izvršiti tako, da bi z njimi uskladila npr. po mnenju Računskega sodišča nezakonita izplačila, in tudi ni določb, ki bi predpisale izvršbo, saj tudi ni predpisanega izvršilnega postopka, razen kolikor se poslovnik Računskega sodišča pri odločanju Računskega sodišča sklicuje na smiselno uporabo ZUP-a.

8.Posebno naravo kaže nalog za odpravo dejanj, ki ga izda Računsko sodišče, če so dejanja in ravnanja revidirane osebe v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi. Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor, nalog pa mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni. Če naloga ne izvrši, v zakonu ni predpisana in obvezna izvršitev, tako da je edina sankcija možen predlog Računskega sodišča revidirani osebi, da mora razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodjo, če je sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škodo ali zlorabe. Vendar je tudi realizacija tega predloga odvisna od organa, ki odgovorno osebo postavlja ali jo razrešuje.

9.Poročilo ali nalog še ne vzpostavljata zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (npr. poračun preveč izplačanih dohodkov). Kaj nastopi v primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo ali nalog in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice - npr. pravico do plačila za opravljeno delo? V tem primeru prizadeta oseba, v našem primeru ustavni pritožniki, ne morejo izpodbijati naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabijo zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča povzročila po mnenju prizadetega nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje za določenega posameznika. Taka prizadeta oseba mora torej vložiti ali tožbo ( civilno ali upravno ali delovnopravno), ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva, vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo njegovega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.

10.Glede na navedeno se zoper izpodbijan sklep Računskega sodišča ne more vložiti ustavna pritožba, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. V tem konkretnem primeru sploh ni potrebno ugotavljati, ali so podane procesne predpostavke, pač pa je potrebno ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, tudi ne z ustavno pritožbo. Je pa možno izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb, če se pokaže, da je izvršitev akta Računskega sodišča nezakonito posegla v ustavne pravice. Tako je Ustavno sodišče tudi že odločilo v nekaterih zadevah (sklepa Up 76/96 in Up 202/97, oba z dne 9.7.1997, sklep Up 159/97 z dne 11.9.1997).

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek