Jedro

Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva tožene stranke za povrnitev njenih pravdnih stroškov zavrne.

Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 81,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške postopka v znesku 303,40 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti obveznosti v plačilo.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne njene stroške pritožbenega postopka. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je bila v konkretni zadevi tožba zavržena zato, ker je stečajni upravitelj tožene stranke terjatev tožeče stranke v celoti priznal. To pomeni, da je tožeča stranka s svojim zahtevkom v celoti uspela, zato ni dolžna nositi stroškov postopka. Priznanje terjatev v stečajnem postopku ima smiselno enak učinek kot pripoznava zahtevka.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

V konkretnem primeru je bila terjatev tožnice pravočasno prijavljena in priznana v stečajnem postopku, ki se je začel nad toženo stranko. Zaradi tega je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. V konkretni situaciji je treba po mnenju pritožbenega sodišča upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Glede na celovitost obeh postopkov je treba zato šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v pravdi uspela (smiselna uporaba 157. člena ZPP).

Zato je neutemeljen zahtevek tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pravdnega postopka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe prava pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je s svojo pritožbo uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 81,60 EUR s pp (nagrada za postopek po tarifni številki 3220 ZOdvT v višini 50,00 EUR, pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 10,00 EUR, 20% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado ter sodna taksa v višini 9,60 EUR).