Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 1159/2003

ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.1159.2003 Upravni oddelek

denacionalizacija obnova postopka stranka v denacionalizacijskem postopku zakupnik nepremičnine
Vrhovno sodišče
1. junij 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po ZDen vrnitev podržavljenih nepremičnin ne vpliva na obstoječa zakupna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače (1. odstavek 24. člena ZDen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.8.2002, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote R/K z dne 4.2.2002. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ na podlagi 3. odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljevanju ZUP) zavrnil tožnikov predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan s pravnomočno delno odločbo Upravne enote R/K z dne 14.6.1999. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da tožnikova tožba ni utemeljena iz razlogov, ki jih je v izpodbijani odločbi pravilno utemeljila že tožena stranka, zato se na te razloge sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Strinja se s toženo stranko, da v obravnavanem primeru nista podana obnovitvena razloga po 1. in 9. točki 260. člena ZUP, ki ju je tožnik uveljavljal. Navaja, da je tožnik uveljavljal obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, ker mu ni bilo omogočeno sodelovanje v spornem postopku denacionalizacije, ki je bil končan s pravnomočno delno odločbo z dne 14.6.1999, s katero je bilo upravičenki vrnjeno tudi zemljišče, parc. št. 844 k.o. J., in to utemeljeval s tem, da ima navedeno nepremičnino v zakupu (na podlagi zakupne pogodbe z dne 5.12.1989, sklenjene med Kmetijsko zemljiško skupnostjo Občine R/K), poleg tega pa vrnjeno zemljišče po njegovem zatrjevanju predstavlja funkcionalno zemljišče k žagi na parc. št. 842/2, ki je njegova last. Tudi po presoji prvostopnega sodišča bi moral tožnik izkazati, da navedeno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k njegovemu objektu (žagi), česar pa ni storil in tudi ni predložil nobenih dokazov, da bi bila sporna parcela št. 844 k.o. J., s kakšnim pravno veljavnim aktom določena kot funkcionalno zemljišče k navedenemu objektu (tega ne dokazuje niti k tožbi priložena dokumentacija). Izkazal je le to, da ima navedeno parcelo v zakupu po navedeni zakupni pogodbi. Ta zakupna pogodba pa ne dokazuje, da bi imele parcele, ki so predmet zakupa, tudi status funkcionalnega zemljišča k tožnikovi žagi. Kot zakupnik navedenih parcel pa tožnik ne izkazuje potrebnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi mu pripadal status stranke v postopku denacionalizacije. Prav tako ni podlage za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ker po tej določbi lahko predlaga obnovo postopka le oseba, ki je v predhodnem postopku sodelovala kot stranka ali pa državni tožilec, državni pravobranilec ali se obnova začne po uradni dolžnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo predmetnega denacionalizacijskega postopka.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po njegovem mnenju izpodbijana sodba ni pravilna, zavrnitev tožbe pa neutemeljena. Navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo za sporno zemljišče, to dejstvo pa v celoti izkazuje njegov pravni interes in mu daje pravico biti stranka v postopku. Meni tudi, da ni pomembno dejstvo o tem, ali je zemljišče odmerjeno in s tem določeno kot funkcionalno zemljišče, saj mora sodišče priznati pravno in dejansko veljavo zakupne pogodbe, ki je sestavljena po določbah ZOR.

Upoštevajoč pravno pravilno sklenjeno zakupno pogodbo in določila te pogodbe, mu ta predstavlja osnovni pogoj za opravljanje njegove dejavnosti skladiščenja in razreza lesa. Pritožbenemu sodišču predlaga "ponovno temeljito presojo vseh dejstev in dokazov ter v celoti priznanje tožnikovih zahtev".

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Pravilni so tudi razlogi, ki jih navaja prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi in temeljijo na pravilni uporabi predpisov, na katere se prvostopno sodišče sklicuje.

Postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se lahko obnovi, če je podan kateri izmed obnovitvenih razlogov, ki so taksativno navedeni v določbah 260. člena ZUP.

Obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP je podan, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 9. točki 1. odstavka 260. člena ZUP pa se postopek obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. ZUP tudi določa, da morajo biti okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločitve, če pa pristojen organ ugotovi, da niso, z odločbo zavrne predlog za obnovo (3. točka 267. člena ZUP).

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče ob presoji zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi nista podana obnovitvena razloga po 1. in 9. točki 260. člena ZUP. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da tožnik kot zakupnik spornega zemljišča, v obravnavanem primeru ne izkazuje potrebnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi se mu priznal položaj stranke v postopku denacionalizacije navedenega zemljišča. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ugovarja, da bi moralo sodišče priznati veljavnost zakupne pogodbe, ki naj bi izkazovala njegov pravni interes in s tem položaj stranke v denacionalizacijskem postopku. Pritožbeno sodišče je moralo navedeni ugovor zavrniti. V ZDen namreč ni podlage za to, da bi zakupnik nepremičnine v postopku denacionalizacije uveljavljal pravice, ki mu gredo iz naslova zakupnega razmerja. Zakupnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionaliziranih nepremičnin ne posega v obstoječe zakupno razmerje. Po ZDen namreč vrnitev podržavljenih nepremičnin ne vpliva na obstoječa zakupna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače (1. odstavek 24. člen). Zato tožniku v obravnavanem primeru zgolj iz naslova zakupnega razmerja ni mogoče priznati položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (1. in 2. odstavek 60. člena ZDen), pa tožnik niti ni zatrjeval. Ugovori, v zvezi s funkcionalnim zemljiščem, ki jih je tožnik uveljavljal že kot tožbene ugovore in jih je prvostopno sodišče pravilno presodilo, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Ker izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku, pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena).

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia