Jedro

Ker v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisano ravnanje v času odločanja o zahtevi za sodno varstvo ni bilo več določeno kot prekršek, je sodišče z izdajo sodbe prekršilo drugi odstavek 2. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 21. člena ZGos na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa spremeni tako, da se postopek zoper storilca D.V. zaradi prekrška po 3. alineji prvega odstavka 21. člena Zakona o gostinstvu ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju prekrškovni organ) je dne 8.6.2006 storilcu D.V. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 3. alineji prvega odstavka 21. člena Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos) ter mu izrekel globo v višini 300.000 SIT. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 5.5.2008 izdalo sodbo, s katero je zahtevo storilčevega zagovornika za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo plačilo stroškov postopka.

2. Zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 2. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) na način iz 4. točke (pravilno 1. točke) 156. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 21. člena ZGos. Storilec je prekršek storil s tem, ko dne 5.5.2006 ni imel odločbe pristojnega upravnega organa, da njegov gostinski obrat K. izpolnjuje predpisane minimalne tehnične pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, kar je bilo v času storitve prekrška predpisano z določbo drugega odstavka 11. člena ZGos. V času odločanja o zahtevi za sodno varstvo in izdaje izpodbijane sodbe z dne 5.5.2008 je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu - ZGos-C (uveljavljen dne 21.7.2007), ki je določbo drugega odstavka 11. člena ZGos spremenil tako, da predpisuje le še dolžnost izpolniti vse pogoje, določene za gostinsko dejavnost, ne zahteva pa več tudi pridobitve odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju teh pogojev. Posledično je črtana kazenska določba po 3. alineji prvega odstavka 21. člena ZGos. S tem je bil dne 21.7.2007 prekršek nepridobitve odločbe o izpolnjevanju pogojev dekriminiran. Kljub temu, da zahteva za sodno varstvo tega dejstva ni uveljavljala, bi sodišče moralo v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 uporabiti tretji odstavek 14. člena ZGos-C, s katerim je bila kazenska določba po 3. alineji prvega odstavka 21. člena ZGos črtana. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da plačilni nalog razveljavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilcu, ki se je o njej izjavil z vlogo z dne 9.10.2009. B.

4. D.V. je bil z izpodbijano sodbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. alineji prvega odstavka 21. člena ZGos (Uradni list RS, št. 4/2006), to je nepridobitve odločbe o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote po drugem odstavku 11. členu ZGos.

5. Vrhovni državni tožilec v zvezi s tem pravilno opozarja, da je dne 21.7.2007, to je pred izdajo izpodbijane sodbe z dne 5.5.2008, začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos-C, Uradni list RS, št. 60/2007 z dne 6.7.2007) v skladu s katerim je bila določba drugega odstavka 11. člena ZGos spremenjena tako, da določa, da mora pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah, ne zahteva pa več predhodne pridobitve odločbe o izpolnjevanju pogojev. Posledično je bila črtana kazenska določba po 3. alineji prvega odstavka 21. člena ZGos, po kateri se z globo od 300.000 do 10,000.000 SIT kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek, če opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote (drugi odstavek 11. člena).

6. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 se v primeru, če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo zgoraj opisanih sprememb zakona. Ob upoštevanju, da se v obravnavanem primeru storilcu očita prekršek po 3. alineji prvega odstavka 21. člena ZGos, ker ni predhodno pridobil odločbe o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote (drugi odstavek 11. člena ZGos), je zato pravilno stališče zahteve, da v izreku opisano ravnanje v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bilo več določeno kot prekršek.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je storilec tudi sicer predhodno izpolnjeval vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah. Odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je bila izdana le za začasno opravljanje te dejavnosti (do 23.8.2002) zato, ker storilec za predmetni poslovni prostor zaradi manjših obnovitvenih del ni mogel predložiti uporabnega dovoljenja. V 8. členu ZGos je bilo namreč določeno, da mora biti za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Z dnem uveljavitve (1.1.2003) novele Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 - Uradni list RS, št. 110-5387/2002 z dne 18.12.2002) pa se šteje, da se določbe 8. člena ZGos nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo, ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona. Začeti postopki za izdajo potrdila o obstoju uporabnega dovoljenja gostinskega obrata se ustavijo po uradni dolžnosti. Glede na to, da je iz spisa razvidno, da gre za starejši objekt, katerega prostori se ne rekonstruirajo in katerim se ne spreminja namembnosti, je storilec v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predhodno izpolnjeval vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.

8. Glede na navedeno je pravilno stališče zahteve, da so spremembe novele ZGos-C za storilca milejše in je bila v obravnavani zadevi storjena kršitev materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena ZP-1. Po ugotovitvi, da je bil na opisani način prekršen drugi odstavek 2. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 21. člena ZGos, je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo. V skladu s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 je izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca D.V. na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo in v skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.