Jedro

Izhodišče pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost. Tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 2. izreka sklepa ) spremeni tako, da je tožena stranka v 15 dneh dolžna povrniti tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v znesku 615,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči strani povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 205,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek (tč. 1 izreka sklepa), tožniku naložilo, da je dolžan toženki povrniti 448,00 EUR pravdnih stroškov (tč. 2 izreka sklepa) in izbrisalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ID 0000 155/2 in 0000 155/3 (tč. 3 izreka sklepa).

2. Tožnik je zoper stroškovno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu stroškovnemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo njegove navedbe in dokazne predloge glede odločilnih dejstev v zvezi s tem, ali je bila toženka že pred pravdo seznanjena s terjatvijo tožnika do B. B., kar odločilno vpliva na uporabo pravil Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede stroškovnega bremena med strankama. Toženka je bila osebno seznanjena z izvršilnim postopkom I 19/2020 in višino, temeljem ter zapadlostjo terjatve tožnika do B. B. Sklep o izvršbi z dne 26. 2. 2020 je bil vročen družbi Z., d. o. o., kjer je toženka direktorica in edina družbenica. Toženkine navedbe v tem postopku, da ni vedela za navedeno terjatev in da je poskrbela, da je bila poravnana takoj, ko je zanjo zvedela, je neresnična. O tem bi se lahko prepričalo sodišče, če bi izvedlo dokaz z vpogledom v omenjeni izvršilni spis. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da bi moral tožnik toženko najprej pozvati na plačilo obveznosti B. B., če bi si želel izogniti uporabe pravila o stroškovnem bremenu po 158. členu ZPP. Obvestilo toženki pred tožbo in predlogom za začasno odredbo bi lahko imelo za posledico, da bi toženka in B. B. s premoženjem nadalje razpolagala tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožnika otežena ali onemogočena. Če bi sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje, bi moralo presoditi, da mora toženka kriti stroške postopka.

3. Toženka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Materialnopravno izhodišče za presojo stroškovnih zahtevkov pravdnih strank v obravnavani zadevi je v pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Izhodišče tega pravila je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost. V takem primeru prej navedeno pravilo ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak se o stroških odloči na podlagi določb 154., 155. in 156. člena ZPP. Navedena izjema izhaja iz potrebnosti vložitve tožbe, saj je tožnik z njo uveljavljal svoj pravovarstveni interes, ki je obstajal vse dotlej, dokler ni prišlo do poravnave njegove terjatve. Tudi ta izjema ima svojo izjemo, in sicer če gre za položaj, ko tožena stranka sploh ni dala povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna.

6. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožena stranka povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi zaključilo, da bi tožnik lahko pred vložitvijo tožbe pozval toženko na izpolnitev obveznosti namesto dolžnika, ki bi jo toženka lahko izpolnila že pred pravdo. Ker je ni, je zaključilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, in ji mora tožnik povrniti stroške nastale z vložitvijo (nepotrebne) tožbe. Navedeno stališče ni pravilno, saj ne upošteva posebnosti materialnopravnega razmerja med pravdnima strankama.

7. Tožnik zoper toženko nima neposredne zapadle denarne terjatve. To ima zoper njenega zunajzakonskega partnerja B. B., in sicer v znesku 3.647,57 EUR, zanjo pa je tudi že pridobil izvršilni naslov. Tožnik je zoper toženko vložil tožbo na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma tožbo, da je darilna pogodba, s katero je njegov dolžnik B. B. toženki podaril nepremičnino, brez učinka do tožnika do višine omenjene terjatve in da je toženka dolžna dopustiti, da tožnik iz podarjenih nepremičnin poplača svojo terjatev. Tožnikov zahtevek se torej ni nanašal na plačilo denarnega zneska, ki mu ga je dolgoval njegov dolžnik, zato tega plačila ni mogel zahtevati od tretjega oziroma od toženke, ampak na omogočitev učinkovitega dostopa do premoženja za poplačilo dolgovanega zneska. Gre za izjemo, ki jo zakon dopušča upniku, da se vmeša v tuje razmerje. Za tožnika je bila edina možnost, da preoblikuje nastalo pravno razmerje z vložitvijo tožbe tako, da pravno dejanje (darilna pogodba) izgubi učinek v razmerju med njim in pridobiteljico nepremičnine (toženko) v obsegu, ki je potreben za poplačilo njegove terjatve. To pa pomeni, da ne gre za omenjeno izjemo od izjeme in da je bila tožba potrebna.

8. Tožnik pa ima tudi prav, ko navaja, da bi napoved tožbe lahko ogrozila to njegovo edino možnost, da pride do poplačila svoje terjatve. Prav zato je prvostopenjsko sodišče s sklepom izdalo začasno odredbo na prepoved odtujitve in obremenitve podarjene nepremičnine. Pri tem je v razlogih sklepa navedlo, da bi toženka lahko vedela za dolžnikov dolg, pa je kljub temu sprejela darilo, kar napotuje na sklepanje, da deluje usklajeno z dolžnikom in da obstaja nevarnost, da bo tudi v prihodnje postopala v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve. Tudi iz nespornih okoliščin, da je toženka zunajzakonska partnerica tožnikovega dolžnika, da je zakonita zastopnica in družbenica družbe Z., d. o. o., za katero je nastal dolg tožnikovega dolžnika in da je bila navedena družba v neuspelem izvršilnem postopku zoper tožnikovega dolžnika dolžnikov dolžnik, pa je mogoče sklepati, da je toženka vedela za dolg tožnikovega dolžnika.

9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške (3. točka 365. člena ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo ob upoštevanju določb Zakona o sodnih taksah, Odvetniške tarife in 155. člena ZPP. Tožniku je priznalo stroške vložitve tožbe v skupnem znesku 447,12 EUR in pri tem upoštevalo, da je bil strošek takse za tožbo le 75 EUR, preostanek pa mu je bil zaradi umika tožbe vrnjen. Priznalo mu je tudi strošek pripravljalne vloge z dne 18. 1. 2021 v skupnem znesku 168,36 EUR, kot nepotreben pa je štelo strošek tožnikove pripravljalne vloge z dne 29. 12. 2020, ki je bila vložena nekaj dni po vložitvi tožbe in je vsebovala trditve, ki bi morale biti zajete že v tožbi in strošek vloge, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 19. 1. 2021. Skupen znesek stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje tako znaša 615,48 EUR. Glede višjega stroškovnega zahtevka je tožnikova pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v nespremenjenem delu potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Celoten tožnikov stroškovni zahtevek je znašal 1.185,37 EUR. Njegov uspeh s pritožbo je bil torej polovičen, zato mu je toženka dolžna povrniti polovico zahtevanih in priznanih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 411,66 EUR (sestava pritožbe 200 točk, pribava listin 50 točk, izdatki po 11 členu OT 5 točk, DDV in sodna taksa 225 EUR).