Snemanje inšpekcijskega postopka s strani stranke

Datum

28.05.2025

Številka

07120-1/2025/228

Kategorije

Upravni postopki, Video in avdio nadzor

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 24. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja inšpekcijskega pregleda. Zanima vas, ali obstaja pravna podlaga za prepoved snemanja pooblaščenih uradnih oseb v času izvajanja nadzora ter pravna podlaga za morebitno ukrepanje oziroma zahtevki zoper osebo, ki izvaja nedovoljeno snemanje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZIN in ZUP ne vsebujeta posebnih določb, ki bi urejale snemanje inšpekcijskega ali drugega uradnega postopka s strani stranke. Če pa bi snemanje motilo delo in potek postopka, lahko uradna oseba po 110. členu ZUP stranko, ki moti postopek, najprej opozori, nato pa jo odstrani.

Uredba o upravnem poslovanju  v 103. členu določa, da snemanje v uranih prostorih organa ni dovoljeno (razen v določenih primerih) in da se osebi, ki tako prepoved krši, prepove vstop z napravami, ki omogočajo snemanje.

Pravno podlago za snemanje inšpekcijskega postopka bi najverjetneje lahko predstavljala privolitev vseh udeležencev oziroma vseh prisotnih oseb.

Snemanje brez ustrezne pravne podlage lahko predstavlja kršitev pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Obrazložitev

Snemanje, ki ga izvaja posameznik zunaj okvira osebne ali domače dejavnosti, se šteje za obdelavo osebnih podatkov, ki mora temeljiti na ustrezni pravni podlagi iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Pravna podlaga je lahko sledeča:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Kot navajate tudi sami, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN) snemanja postopka s strani strank ne ureja. Tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZUP) ne vsebuje posebnih določb, ki bi stranki dovoljevale ali izrecno prepovedovale samoiniciativno snemanje obravnave, vendar pa v devetem poglavju določa posebne ukrepe za zagotavljanje reda in nemotenega poteka postopka. Kot določa 110. člen ZUP, sme biti stranka, ki kljub opominu moti delo (kamor bi lahko spadalo tudi nedovoljeno snemanje), odstranjena. Odstranitev zaradi motenja reda ali zaradi nedostojnosti odredi uradna oseba, ki vodi dejanje postopka. Če torej uradna oseba presodi, da stranka s snemanjem moti delo (na primer vpliva na sodelovanje udeležencev), lahko na podlagi določb ZUP stranko najprej opozori, nato pa ji odredi odstranitev.

Nadalje pojasnjujemo, da posebne določbe glede snemanja v uradnih prostorih vsebuje Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s sprem. in dop.), in sicer v 103. členu, ki določa, da v uradnih prostorih organa niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen na tiskovnih konferencah in v drugih primerih, določenih s predpisi, lahko pa predstojnik organa ali druga uradna oseba izjemoma odobri snemanje posameznih prostorov, ob čemer se posnetki lahko uporabljajo le za namen, ki ga navede prosilec. Osebi, ki krši prepoved snemanja, predstojnik organa ali druga uradna oseba prepove vstop z napravami, ki omogočajo snemanje. Uredba o upravnem poslovanju torej snemanje izrecno prepoveduje (razen v izjemnih primerih), vendar pa je domet take prepovedi omejen na uradne prostore organa in je zato ni mogoče neposredno uporabiti za snemanja, ki bi jih stranka izvajala na inšpekcijskem ogledu ali drugih procesnih dejanjih, ki jih inšpektorji izvajajo izven uradnih prostorov organa. 

Pravno podlago za snemanje inšpekcijskega postopka bi najverjetneje lahko predstavljala privolitev (točka (a)), vendar bi bilo za to potrebno soglasje vseh udeležencev oziroma vseh prisotnih oseb (tako od inšpektorja kot tudi od ostalih udeležencev, kot so zastopniki, pooblaščenci, priče, izvedenci, druge stranke v postopku itd.), ob čemer snemanje ne sme ovirati delovanja uradne osebe, drugih udeležencev ali poteka postopka. Snemanje brez soglasja udeležencev lahko predstavlja kršitev pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka