Jedro

Če je o nekem vprašanju pravnomočno odločeno z delno odločbo, tega vprašanja (ob isti pravni in dejanski podlagi) z dopolnilno odločbo ni mogoče drugače rešiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba in sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23.5.2003 in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti sklepu z dne 23.5.2003, s katerim je tožena stranka kot prepozno zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 19.11.2001 za uveljavljanje denacionalizacije po pokojnem A.Z. Z odločbo iste številke in datuma je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti dopolnilni odločbi Upravne enote P. z dne 23.5.2002 (1. točka izreka) in odločila, da se odpravi njena četrta točka, s katero je odločeno, da se zavrne zahteva za denacionalizacijo solastniškega deleža 1/2 parc. št. 604/3 v izmeri 6400 m2 in parc. št. S 50, obe k.o. Z.J.D., podržavljenega A.Z. (2. točka izreka). V ostalih točkah prvostopne dopolnilne odločbe je določeno: da se ugodi zahtevi za denacionalizacijo parc. št. 604/3 v izmeri 6400 m2 in parc. št. S 50, obe k.o. Z.J.D., podržavljenih do 1/4 R.P., roj. 13.7.1901, in do 1/4 A.P., roj. 22.7.1904, in določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini 10.469,60 DEM, ki se izročijo prevzemniku obveznic J.Š. v roku 3 mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe in da se prevzemnik obveznic določi tudi za začasnega skrbnika za posebne primere za pokojnima A.P. in R.P. Sodišče prve stopnje navaja, da je sporna odločitev tožene stranke, ki je odločila, da se zavrže zahteva za denacionalizacijo, ki jo je tožnik vložil 19.11.2001 za uveljavljanje denacionalizacije po pokojnem A.Z. Sklicuje se na razloge tožene stranke in navaja, da je tožnikova zahteva vložena po izteku roka iz 64. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) (do 7.12.1993), zato je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka pravilno odločila, ko jo je kot prepozno zavrgla. Le pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev je v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša. V obravnavani zadevi je zahtevo za denacionalizacijo po A.Z. pravočasno vložila A.P., za katero se je v postopku izkazalo, da ni njegova pravna naslednica. Zato se njena pravočasna zahteva za denacionalizacijo ne more nanašati tudi na vrnitev premoženja, podržavljenega A.Z. Po A.Z. bi bili upravičeni vložiti zahtevo le njegovi pravni nasledniki, med njimi tudi tožnik, vendar le v roku, ki ga za vložitev zahteve določa ZDen v 64. členu. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da naj bi vlagateljica zahteve A.P. bila pravna naslednica A.Z. (posvojenka), saj je razvidno iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 10.12.2001, ki je v upravnih spisih, da ni njegova dedinja. V upravnih spisih ni pooblastila, ki naj bi ga dal tožnik A.P. za vložitev zahtevka za denacionalizacijo po pokojnem A.Z., niti ni o tem nobenega zaznamka.

Tožnik v pritožbi navaja, da mu kot zakonitemu dediču A.Z. pripada odškodnina za premoženje, podržavljeno A.Z. Vlagateljica zahteve A.P. je umrla aprila 1993, Okrajno sodišče v Mariboru je z navedenim sklepom določilo le dediče po pokojnemu A.Z. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka, SOD in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je A.P. pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega z Odločbo OLO M.-okolica z dne 23.12.1953, izdano po Zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodeljevanje zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 26/53). Zahteva se nanaša na zemljišča parcelnih številk 572/1, 572/4, 575, 604/3, in S 50, vse v k.o. Z.J.D., podržavljenih A.P. do 1/4, R.P. do 1/4 in A.Z. do 1/2. O vzpostavitvi lastninske pravice na zemljiščih parcelnih številk 572/1, 572/4, 575 in dela 604/3 v izmeri 8500 m2 v korist upravičencev A.P., R.P. in A.Z. je bilo odločeno z delno odločbo Občine P. z dne 19.5.1994, ki v 6. točki izreka določa, da bo o zahtevku za nadomestno zemljišče oziroma o določitvi odškodnine za del parc. št. 604/3 v izmeri 6400 m2 in parc. št. S 50 izdana dopolnilna odločba. Z delno odločbo je bilo za namen denacionalizacije rešeno vprašanje pravnega nasledstva vlagateljice A.P. po R.P. in A.Z. Iz navedene delne odločbe izhaja, da je za namen denacionalizacije A.P. izkazala pravno nasledstvo po obeh. Pravno nasledstvo po R.P. je izkazala z izpiskom iz poročne matične knjige, po A.Z. pa z izpovedjo prič M.S. in M.R., da je A.Z. vlagateljico A.P. posvojil. Glede na navedeno je bilo o zahtevi vlagateljice A.P. odločeno z delno in dopolnilno odločbo. Po določbi 1. odstavka 216. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) lahko upravni organ izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar z dopolnilno odločbo ni mogoče drugače odločiti o vprašanjih, ki so zajeta v že izdani delni odločbi. V obravnavani zadevi je bilo za namen denacionalizacije vprašanje pravnega nasledstva vlagateljice A.P. po R.P. in A.Z., ki je dejansko vprašanje, rešeno že v navedeni delni odločbi. Ta je po podatkih upravnih spisov postala pravnomočna in bila s sklepom Temeljnega sodišča Maribor, Enote v Mariboru z dne 6.9.1994, izvedena v zemljiški knjigi, glede premoženja, ki je njen predmet, sta izdana tudi že sklepa o dedovanju po pokojnima R.P. in A.Z. Zato po presoji pritožbenega sodišča za drugačno rešitev vprašanja pravnega nasledstva vlagateljice A.P. po A.Z. v navedeni dopolnilni odločbi upravna organa nista imela podlage v določbi 1. odstavka 216. člena ZUP/86, ki je veljal za odločanje v upravnem postopku denacionalizacije. Pravne podlage za takšno odločitev tudi ne more predstavljati sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 10.12.2001, na katerega se sklicujejo upravna organa in sodišče prve stopnje. Kot pravilno navaja pritožnik, je vsebina navedenega sklepa o dedovanju zgolj razglasitev dedičev pokojnega A.Z. zaradi zapuščine, to je premoženja, pravnomočno vrnjenega z navedeno delno odločbo o denacionalizaciji (na podlagi zahteve vlagateljice A.P.), ne pa ugotovitev okoliščin, ki bi verjetno izkazovale pravno nasledstvo in s tem pravico A.P. do vložitve zahteve za denacionalizacijo po pokojnem A.Z. Ker sta tožena stranka in sodišče prve stopnje spregledala, da je bilo pravno nasledstvo vlagateljice A.P. po pokojnem A.Z. že pravnomočno ugotovljeno v navedeni delni odločbi in sta iz dejstev iz navedenega sklepa o dedovanju nepravilno sklepala na obstoj dejstev, ki preprečujejo priznanje pravnega nasledstva, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 2. odstavka 77. člena ZUS ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo in sklep ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ponovno odločiti o tožnikovi pritožbi, ki se nanaša na 4. točko izreka navedene dopolnilne odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za denacionalizacijo solastniškega deleža 1/2 parcele št. 604/3 in stavbne parcele S 50, obe k.o. Z.J.D., podržavljenega A.Z., brez upoštevanja tožnikove izjave, dane pred prvostopnim upravnim organom dne 19.12.2001, da vstopa v denacionalizacijski postopek. Upoštevati bo morala stališča pritožbenega sodišča iz te sodbe in presojati tožnikovo vlogo z dne 19.12.2001 kot izjavo tožnika o vstopu v postopek denacionalizacije.