Up-365/04 - 9

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1398/2002 z dne 1. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi pritožnikove tožbe zoper odločitev Vlade Republike Slovenije, Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic o priznanju statusa bivšega političnega zapornika, pravice do odškodnine za čas odvzema prostosti, vštetju časa odvzema prostosti od 21. 1. 1978 do 5. 9. 1978 v pokojninsko dobo v dvojnem štetju in vštetju časa nezmožnosti zaposlitve po prestani kazni od 6. 9. 1978 do 30. 11. 1982 v pokojninsko dobo v enojnem štetju. S sklepom pa je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep Upravnega sodišča v 1. točki izreka spremenilo tako, da je predlogu pritožnika za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo in ga oprostilo plačila sodnih taks za sodbo.

2.Pritožnik očita sodišču kršitev 2., 14., 15., 27., 30., 35., 50., 52., 53., 63., 67., 78. in 125. člena Ustave. V ustavni pritožbi opisuje svoje življenjske razmere. Navaja, da ima nizko invalidsko pokojnino in da prejema varstveni dodatek. Leta 1988 je imel dve težki prometni nesreči. Meni, da bi mu morali v pokojninsko dobo šteti tudi obdobje od 1983, 1984 do 1988, s tem bi imel večjo pokojnino. Meni namreč, da je Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96 – ZPKri) namenjen odpravi vseh krivic, ki so se mu zgodile po neutemeljeno odvzeti prostosti.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitve številnih človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Njegove navedbe so pavšalne in brez vsebine, ki bi bila lahko pomembna z vidika varstva človekovih pravic. Za utemeljitev zatrjevanih kršitev namreč ne zadoščajo navedbe, s katerimi pritožnik izraža, da se mu je zgodila krivica ali s katerimi opisuje svoje slabo premoženjsko stanje. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo in da materialno pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 2. člena (načela pravne države), 78. člena (primerno stanovanje) in 125. člena Ustave (neodvisnost sodnikov), na katera pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbe Ustave, ki bi urejale kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ker z izpodbijano sodbo in sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan