Jedro

V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane št. ... z dne 20. 02. 1993, s katero je bilo tožnikoma kot investitorjema naloženo, da morata v roku 15 dni po prejemu te odločbe odstraniti nadzidavo stanovanjskega objekta v tlorisnih dimenzijah 8 x 3,6 m, ki jo izvajata na zemljišču parc. št. 199/23 k.o. ... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, s tem, da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Ugotovila je, da investitorja - tožnika nista zaprosila za lokacijsko dovoljenje v skladu z odločbo o ustavitvi nadaljnjih del, št. ... z dne 15.10.1992, priglašena dela dne 30.09.1992 po določbah 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. RS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter RS, št. 26/90 in 48/90) pa so bila zavrnjena z odločbo št. ... z dne 13.11.1992. Na podlagi teh ugotovitev je zaključila, da je bila izpodbijana odločba izdana pravilno in zakonito na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

V tožbi tožnika ponavljata pritožbeni ugovor o delih na podlagi priglasitve. Navajata, da njuna vrstna stanovanjska hiša na parceli št. 199/23 k. o. ... spada v sosesko ..., vsi stanovanjski objekti v tej soseski, predvsem pa vrstne hiše, so bili projektirani kot "rastoča hiša", kar pomeni, da jo je možno nadzidati. Zato ima stanovanjska hiša v sedanji izvedbi dva višinska nivoja, od katerih je I. nadstropje pokrito s poševno enokapno streho, pritličje pa je zaključeno z ravno streho. Splošno znano dejstvo je, da ravne strehe v naših klimatskih pogojih ne držijo meteornih padavin in tožnika sta se zaradi zamakanja po posvetu s projektanti stanovanjskih hiš v soseski Jurčkova pot odločila, da na ravno streho postavita dvokapno streho. Za izvedbo tega sta od projektantov pridobila manjši projekt in pozitivna mnenja za izvedbo dvokapne strehe in vse to v skladu s 46. členom zakona o graditvi objektov vložila kot vlogo za priglasitev del na pristojni organ občine Ljubljana Vič Rudnik dne 30.09.1992. V skladu s 3. odstavkom 46. člena zakona o graditvi objektov bi upravni organ moral prepovedati gradnjo, če je smatral, da bi bilo za izvedbo del potrebno lokacijsko dovoljenje. Po preteku tega roka sta tožnika pričela z izvedbo del, šele 20.11.1992 pa sta prejela odločbo o zavrnitvi zahteve za dovolitev priglašenih del. V času izvajanja del sta tožnika od Urbanistične inšpekcije MUIS prejela odločbo o ustavitvi del, ker nista imela lokacijskega dovoljenja, vendar sta zaradi zamakanja dvokapne strehe nadaljevala z deli, nato sta v mesecu marcu 1993 od navedene inšpekcije prejela odločbo o odstranitvi "nadzidave", čeprav gre za streho, zato sta se zoper to odločbo pritožila, vendar je bila z izpodbijano odločbo njuna pritožba zavrnjena. Tožnika sta bila v času po preteku zakonskega 15-dnevnega roka po vloženi priglasitvi v dobri veri, da dela izvajata na zakonit način, poleg tega jima je zaradi zamakanja grozila nenadomestljiva škoda. Zato sta predlagala odložitev izvršbe vsaj preko zime, v tem času pa nameravata pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje in sta v ta namen že naročila lokacijsko dokumentacijo, predvsem zato, da zadostita inšpekcijskemu organu in ne zato, ker bi smatrala, da sta korektno ravnala mestni inšpekcijski in predvsem občinski upravni organ, saj po izjavah predstavnikov LUZ in projektantov ni nobenih zadržkov za izvedbo nadzidave nad ravno streho in izvedbo dvokapne strehe. Tožnika tudi menita, da sta ravnala tudi v interesu ostalih lastnikov vrstnih hiš v vsej soseski ..., ki imajo s tem možnost sanirati ravne strehe, zato nikakor nista ravnala v nasprotju z javnim interesom. Predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 ter RS, št. 26/90 in 48/90, v nadaljevanju: ZUNDPP), po kateri odredi organ urbanistične inšpekcije odstranitev objekta ali dela objekta na investitorjeve stroške ter vzpostavitev v prejšnje stanje med drugim tudi v primeru, če investitor po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje, izdane po 1. odstavku 74. člena ZUNDPP, v roku enega meseca ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnika nista v določenem roku zaprosila z izdajo lokacijskega dovoljenja. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji sodišča pravilno uporabljena določba 3. odstavka 74. člena ZUNDPP, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi odstranitev nedovoljene gradnje ter vzpostavitev v prejšnje stanje na lastne stroške, če investitor ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. V tem upravnem sporu pa tožnika ne moreta uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje z dne 15.10.1992 in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za dovolitev priglašenih del z dne 13.11.1993. Na podlagi navedenega tožnika nista mogla uspeti v tem upravnem sporu. Zato je sodišče njuno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.