Jedro

A. A. je izkazal pravni interes za udeležbo v postopku evidentiranja meje, kot imetnik vpisane stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet urejanja, in ta razlog je organ opravičeno upošteval pri presoji njegove pravne koristi, oziroma da je upravičena oseba za vložitev predloga.

Če vložnik popravi pomanjkljivosti v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Vloga se šteje za pravočasno, če jo organ prejme pred potekom roka za podajo in jo stranka po pozivu k dopolnitvi dopolni v roku.

Izrek

I.Tožba se zavrne

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom ugodil predlogu A. A. za obnovo upravnega postopka evidentiranja urejene meje parcele 3903 s sosednjo parcelo št. 4101, vse k.o. ..., ki se je zaključil z izdajo odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02112-870/2017-2 z dne 21. 12. 2017, v obsegu, da se udeležba v upravnem postopku, kot stranskemu udeležencu zagotovi tudi predlagatelju. V obrazložitvi navaja, da o predlogu za obnovo postopka odloča v ponovnem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 919/2019. V zvezi z ugovarjano pravočasnostjo vloženega predloga ugotavlja, da je predlagatelj prepričljivo in izčrpno pojasnil, da je za izdano odločbo z dne 21. 12. 2017 izvedel 6. 6. 2018, ko je preje elektronsko pošto Geodetske uprave, tako da je predlog za obnovo postopka, vložen dne 4. 7. 2018, na podlagi pete točke prvega odstavka 263. člena Zakona o upravnem sporu (ZUP) ter devete točke prvega odstavka 260. člena ZUP, pravočasen. Navaja tudi razloge, zakaj šteje predlagatelja kot hipotekarnega upnika na nepremičnini, na kateri se je urejala meja, za upravičeno osebo. Zavrača tudi razloge, sedaj tožnice, da predlog za obnovo postopka ne bi bil pravočasen zaradi dopolnjevanja in se sklicuje na peti odstavek 68. člena ZUP.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil.

3.Tožnica v tožbi izpodbija odločitev organa in meni, da predlagatelj obnove ni upravičena oseba za vložitev predloga, saj ni izkazal pravne koriti za udeležbo v upravnem geodetskem postopku. Zanj je popolnoma vseeno, kje poteka meja med parcelama. Pravnega interesa za udeležbo v ureditvenem mejnem upravnem postopku nima tudi iz razloga, ker je Okrajno sodišče v Sevnici s sklepom postopek ustavilo. Napačno je sklicevanje na 151. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ). Poleg tega pa tožnica ni bila zastaviteljica, to sta bila B. B. in C. C. kot takratna zemljiško knjižna lastnika, niti s svojim ravnanjem ni želela zmanjšati vrednost ali poslabšati stanje zastavljene nepremičnine. Ta se z ureditvijo meje ni prav nič zmanjšala, ostala je takšna kot je bila, zgolj mejniki so se postavili. Tožnica je tudi v prejšnjih postopkih, izvršilnem, pravdnem, trdila, da poteka meja med parcelama nekje na sredini stavbe. Z ureditvijo meje se torej parcela št. 3903 ni prav nič zmanjšala. Ne glede na navedeno pa poudarja, da z obnovo postopka niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v 260. členu ZUP. Vložen predlog ni bil pravočasen. A. A. ni z ničemer izkazal kdaj je izvedel, da je bila odločba izdana. Organ je zmotno uporabil materialno pravo in bistveno kršil določila ZUP, ko je predlog za obnovo postopka štel za pravočasnega in mu z izpodbijanim sklepom tudi ugodil. Na podlagi 67. člena ZUP bi moral predlog zavreči kot prepozen. Organ pa tudi ni odpravil pomanjkljivosti, na katero je opozorilo sodišče v sodbi I U 919/2019, in sicer, kako je nastala časovna razlika med zatrjevanim datumom oddaje predloga za obnovo 4. 7. 2018 in datumom, ki ga je upravni organ prve stopnje v odločbi z dne 18. 9. 2018 navedel kot datum prejema - 11. 7. 2018. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter zavrženje predloga za obnovo postopka oziroma podrejeno odpravo sklepa in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5.Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovoril.

6.Sodišče je 21. 1. 2025 izvedlo javno glavno obravnavo, na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Dopustilo je vpogled v vse listine, ki jih je predlagala tožnica. Na glavni obravnavi je pooblaščenec tožnice umaknil dokazni predlog zaslišanje strank. V preostalem pa je tožnica po svojem pooblaščencu na glavni obravnavi vztrajala kot v tožbi.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Predmet upravnega spora je sklep, s katerim je organ ugodil predlogu stranke z interesom in obnovil upravni postopek evidentiranja urejene meje med parcelama 3903 in 4101 k.o. ..., v obsegu, da se udeležba zagotovi tudi predlagatelju. Ni sporno med strankami, da ima predlagatelj obnove A. A. pri nepremičnini 3903 k.o. ... vknjiženo hipoteko, še iz časa lastništva pravnih prednikov tožnice.

9.Prvi odstavek 267. člena ZUP določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

10.Tožnica uvodoma ugovarja, da predlagatelj A. A. ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Člen 11. Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) določa, kdo so stranke geodetskega postopka ureditve meje (lastniki), v devetem odstavku 11. člena ZEN pa, da so stranski udeleženci v teh postopkih tudi imetniki služnostne in stavbne pravice. Pri hipoteki gre za primerljiv pravni položaj, hipotekarni upnik je tako kot imetnik služnostne pravice imetnik stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico. Zakon (151. člen SPZ) daje hipotekarnemu upniku pravico, da se upre zmanjševanju vrednosti v hipoteko dane nepremičnine, ali kolikor se kako drugače slabša njeno stanje. Posledično je organ pravilno, ob porabi 43. člena ZUP ugotovil, da je predlagatelj obnove izkazal, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi in ga štel za upravičeno osebo za vložitev predloga za obnovo postopka, saj se v postopku evidentiranja urejene meje odloča o nepremičnini na kateri je imetnik stvarne pravice. Upravno sodišče je že v sodbi I U 919/2019 poudarilo, da se v fazi predhodnega preizkusa predloga ne presoja, ali gre zaradi evidentiranja meje za neupravičeno poslabšanje stanja zastavljene nepremičnine oziroma zmanjšanja njene vrednosti. Zadostuje obstoj pravnega dejstva - imetništvo stvarne pravice na podlagi katere je upravičen po SPZ, da jo varuje. Tožnica torej nima prav, da predlagatelj ni izkazal pravne koristi. Nerelevantni so tudi tožničini ugovori, da naj bi na status A. A. kot upravičene osebe vplivalo, da je Okrajno sodišče v Sevnici ustavilo izvršilni postopek oziroma, da tožnica ni bila zastaviteljica. A. A. je izkazal pravni interes za udeležbo v postopku evidentiranja meje, kot imetnik vpisane stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet urejanja, in ta razlog je organ opravičeno upošteval pri presoji njegove pravne koristi, oziroma da je upravičena oseba za vložitev predloga.

11.V zvezi z vprašanjem pravočasnosti vloženega predloga za obnovo je ugotoviti, da se je A. A. skliceval na obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP. Predlog za obnovo postopka iz tega razloga se lahko vloži v enem mesecu od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana (5. točka prvi odstavek 263. člena ZUP). Sodišče sledi organu, da je A. A. izkazal, da je za odločbo z dne 21. 12. 2017, izvedel dne 6.6. 2018, ko mu je Geodetska uprava poslala skenogram odločbe. Zatrjevanje tožnice, da bi lahko izvedel že prej (na podlagi vpogleda v portal Prostor oziroma vloženo poočitev DN 420959/2016), ni verjetno in ne izkazano, kar je organ prepričljivo obrazložil. V portalu Prostor ni objavljenih nobenih podatkov o izdanih upravnih aktih, poočitev v zemljiški knjigi pa se je nanašala na drugo stvar, poleg tega je bila odločba, ki je predmet obnove, izdana kasneje.

12.Ni sporno med strankami, da je bil predlog za obnovo ob vložitvi nepopoln, ter da ga je stranka z interesom morala dopolniti. Tožnica ugovarja, da je upravni organ napačno uporabil določbe ZUP o pravočasnosti predloga za obnovo postopka, ker 67. člen ZUP določa, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Upravni organ je prejel vlogo, s katero naj bi bile pomanjkljivosti glede datuma, ko naj bi predlagatelj izvedel za odločbo o ureditvi meje, dne 8. 8. 2018, zato bi moral šteti, da je bil predlog za obnovo postopka vložen po poteku 30 dni od seznanitve.

13.Tožnica napačno razume 67. člen ZUP. Če vložnik popravi pomanjkljivosti v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti opravljene (drugi odstavek 67. člena ZUP). To pa pomeni, da rok za izdajo odločbe teče od prejema popolne vloge (glej prvi in drugi odstavek 222. člena ZUP). Glede pravočasnosti vloge, ki je pomembna za uveljavljanje pravice stranke, pa upoštevamo skladno s petim odstavkom 68. člena ZUP, da vloga šteje za pravočasno, če jo organ prejme pred potekom roka za podajo in jo stranka po pozivu k dopolnitvi dopolni v roku. Predlog za obnovo postopka je bil torej kljub dopolnitvi pravočasen.

14.Tožnica tudi neutemeljeno ugovarja, da organ ni upošteval napotkov iz sodbe Upravnega sodišče I U 919/2019, in obrazložil, kako je nastala časovna razlika med zatrjevanim datum oddaje predloga 4. 7. 2018 in datumom, ki ga je upravni organ prve stopnje v odločbi z dne 18. 9. 2018 navedel kot datum prejema - 11. 7. 2018. Iz izpodbijane odločbe na strani 8 jasno izhaja obrazložitev organa, zakaj šteti, da je predlagatelj poslal predlog za obnovo 4. 7. 2018 priporočeno po pošti (označba na ovojnici in fotokopija poštne knjige oddanih pošiljk z dne 4. 7. 2018). Datum 11. 7. 2018 pa je dohodni žig, ko je predlog za obnovo postopka prejela v reševanje uradna oseba na Geodetski upravi v Ljubljani, ki je bila zadolžena za reševanje predloga za obnovo (torej je ta datum nerelevanten v zvezi s presojo pravočasnosti, enako je nerelevanten datum 5. 7. 2018, saj se šteje za relevanten datum prejema vloge, dan oddaje na pošto).

15.Glede na navedeno je sodišče tožb0 zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

16.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza: