Jedro

Dolžnik je izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo; za takšen primer pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. S tem torej ZIZ napotuje na svoj 57. čl., po katerem sodišče prve stopnje izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku in ga opozori na pravne posledice iz 58. čl. tega zakona.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr.št. Ig z dne 3.8.2004, razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v N. G.; menilo je, da je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je dolžnikov ugovor v delu, ko trdi, da njegova obveznost ni zapadla, ter da mu je upnik odložil izpolnitev obveznosti do 29.10.2004, eklatanten primer zlorabe procesnih pravic. Dolžnik si je to enostavno izmislil, da s tem doseže prolongiranje izpolnitve njegove obveznosti. Sami terjatvi ni ugovarjal. Očitno je prvostopenjsko sodišče menilo, da je dolžnik zadostil določilu čl. 61/2 ZIZ. Če je temu tako, bi moralo sodišče postopati po 57. čl. ZIZ, ne pa, da je enostavno sklep o izvršbi razveljavilo. Ko bi prejelo upnikov odgovor, bi lahko bodisi razpisalo narok za obravnavo ugovora, ali pa izdalo sklep brez njega.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavanem primeru predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer na podlagi računa št. 61/03 za opravljena strojna dela na objektu, katerega plačilo izterjuje v preostalem glavničnem znesku ter za zamudne obresti in stroške, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Pritožba utemeljeno opozarja, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi obstoja upnikove terjatve do njega ni izpodbijal, saj je trdil le, da njegova obveznost do dolžnika (verjetno prav: do upnika), še ni zapadla in da naj bi mu upnik odložil izpolnitev obveznosti do 29.10.2004. Gre torej za primer, ko je dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo; za takšen primer pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. S tem torej ZIZ napotuje na svoj 57. čl., po katerem sodišče prve stopnje izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku in ga opozori na pravne posledice iz 58. čl. tega zakona. Šele zatem torej odloči o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, upoštevaje tudi upnikov odgovor nanj. In ker sodišče prve stopnje v zvezi z vloženim ugovorom dolžnika ni ravnalo tako, je kršilo določbe ZIZ, zaradi česar je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).