Jedro

Storilec bi se moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot "aktivnega sodelovanja" v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka o prekršku (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da storilcu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah: (-) da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 7. 2021 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, (-) da mu je v tem sklepu določilo, da mora sodišču v 15 dneh od prejema pravnomočnega sklepa predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, (-) da je storilec pravnomočni sklep prejel 9. 8. 2021 in bi zato sodišču moral dokazilo o vključitvi v rehabilitacijski program predložiti najkasneje do 25. 8. 2021 ter (-) da sodišču do navedenega roka ni predložil dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je sodišče storilca z dopisom 14. 10. 2021 pozvalo, da v roku petih dni od prejema dopisa poda izjavo, ali se je v roku 15 dni prijavil v ustrezen program in naj predloži dokazilo v izvirniku oziroma da navede objektivne razloge, zaradi katerih se ni mogel pravočasno prijaviti. Ta dopis je bil storilcu vročen 10. 11. 2021, rok za odgovor pa je iztekel 11. 11. 2021. Čeprav je storilec v dopisu z dne 14. 10. 2021 bil opozorjen, da bo sodišče v primeru, če se ni pravočasno prijavil v rehabilitacijski program oziroma če ne bo sporočil objektivnih razlogov za neprijavo na rehabilitacijski program, štelo, da obveznosti ni izpolnil in v skladu z zakonom in sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec na poziv sodišča ni odgovoril. Sodišče prve stopnje je nato opravilo tudi poizvedbe pri Javni agenciji RS za varnost prometa (v nadaljevanju agencija), ki je z dopisom z dne 14. 2. 2022 sodišču sporočila, da storilca niso našli v evidenci prijavljenih oseb za rehabilitacijske delavnice. Po prejemu tega dopisa je sodišče izdalo izpodbijani sklep.

6. Iz povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so skladne s podatki, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, jasno izhaja, da storilec ni izpolnil vseh obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Storilec namreč v pritožbi zatrjuje, da je zgolj plačal prijavo za udeležbo na edukacijski delavnici 10. 11. 2021, kar je bilo po izteku roka, določenega v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, poleg tega pa sodišču niti po tem plačilu ni predložil dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Storilec tudi sam priznava, da sodišču ni posredoval dokumentov v roku, ki izhajajo iz sklepa in to opravičuje s pojasnilom, da je mislil, da sodišču dokazilo o vplačilu pošlje pooblaščena organizacija tj. agencija. Takih navedb ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti, saj je bil storilec tako v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot v dopisu z dne 14. 10. 2021 izrecno poučen, da mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, pa ni ravnal v skladu s tem pozivom. Neutemeljeno je bilo zato tudi storilčevo pritožbeno zatrjevano pričakovanje, da bi agencija zahtevala kakšne dodatne aktivnosti kot zgolj plačilo, ki je pogoj za prijavo.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je storilec bil po prejemu poziva sodišča, da naj predloži ustrezno dokazilo, aktiven, ker je v roku 5 dni po prejemu dopisa plačal storitev udeležbe na rehabilitacijskem programu in je s tem zavestno sodeloval pri odpravi vzrokov za cestnoprometne prekrške ter je tako kršil le obveznost, da sodišče v roku 15 dni obvesti o prijavi v rehabilitacijski program, posledica opustitve take obveznosti pa je v nesorazmerju s posledicami, ki bodo zadele storilca zaradi njene neizpolnitve. Ker iz zakonskih določb desetega odstavka 202. d člena ZP-1 in sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja jasno izhaja, da bi se storilec moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot „aktivnega sodelovanja“ v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.

8. Storilec kot razlog za zamudo pri prijavi na rehabilitacijske delavnice navaja, da je njegovo finančno stanje od začetka epidemije COVID-19 bilo znatno oslabljeno zaradi omejenega obsega poslovanja delodajalca in posledičnega prejemanja zgolj nadomestila plače, ki je zadoščala le za kritje osnovnih življenjskih stroškov, vendar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Poleg tega, da bi storilec moral s tem seznaniti sodišče prve stopnje že pred iztekom roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ali vsaj v odgovoru na poziv sodišča z dne 14. 10. 2021, storilec tudi z ničemer ni izkazal, da se je poskušal pravočasno prijaviti v program rehabilitacijskih delavnic in da mu je to bilo onemogočeno zaradi pogojevanja prijave s plačilom stroškov udeležbe na delavnicah. Tako aktivno sodelovanje in pravočasno obveščanje sodišča o težavah pri prijavi v rehabilitacijski program bi bilo pričakovati od storilca ravno zaradi pritožbeno izpostavljenega dejstva, da ima preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zanj izjemno hude posledice.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da agencija niti storilca, niti sodišča ni obvestila o terminu za izpolnitev obveznosti, da bi morala agencija izdati potrdilo o vključitvi v ustrezen program, ker je storilec svojo obveznost plačila opravil takoj po pozivu sodišča, da je bil dodatno aktiven tako, da je stopil v stik z agencijo in v telefonskem pogovoru izvedel, da v kolikor je plačal edukacijsko delavnico, bo agencija poslala potrdilo o prijavi ter da v zadnjem času zaradi povečanega števila prijav lahko prihaja do zamika pri odpremi potrdil. S temi navedbami in nadaljnjimi trditvami, da je do nepravočasne predložitve dokazila prišlo v pretežni meri zaradi nesprejemljivega in nepravilnega poslovanja agencije, torej nedvomno povsem iz razlogov, ki so izven sfere storilčevega delovanja, storilec poskuša odgovornost za svojo neaktivnost pripisati ravnanju agencije, čemur pa ni mogoče slediti, saj iz zgoraj povzetih ugotovitev jasno izhaja, da je storilec prijavo v rehabilitacijski program opravil šele po izteku roka za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezni rehabilitacijski program, o kakršnihkoli težavah v zvezi z izpolnitvijo te obveznosti pa niti v roku 15 dni po vročitvi sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021, sodišču ni sporočil objektivnih razlogov za neizpolnitev svojih obveznosti. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je do zamude pri prijavi v rehabilitacijski program in predložitvijo dokazila o vključitvi prišlo iz razlogov, ki so izven sfere storilčevega delovanja.

10. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je agencija sodišču neutemeljeno sporočila, da storilca ni v evidenci prijavljenih na edukacijskih delavnicah, ker je svoje obveznosti plačal 10. 11. 2021, kar dokazuje tudi s priloženim potrdilom o plačilu, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pojasnilo agencije kot izhaja iz dopisa z dne 14. 2. 2022 tudi v primeru, če bi bilo neresnično, ne bi vplivalo na sprejem izpodbijane odločitve, ker je jasno in nedvoumno izkazano, da storilec ni izpolnil svoje obveznosti pravočasne prijave v rehabilitacijski program in da za neizpolnitev te obveznosti ni navedel objektivno opravičljivih razlogov. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je storilec zaradi prijave pri agenciji upravičeno pričakoval, da bo ta institucija, ki spada med pravne osebe javnega prava, ravnala v skladu s predpisi in mu pravočasno izdala potrdilo o prijavi v edukacijski program in da bi sodišče to moralo upoštevati, ker je podobno stališče zavzelo že Ustavno sodišče RS v zadevi Up-340/14-17 z dne 24. 9. 2015. Sklicevanje na navedeno odločbo je neustrezno, ker se na nanaša na primerljivo procesno situacijo.1 Četudi je mogoče sprejeti stališče, da je storilec v primeru, da se je dejansko prijavil pri agenciji, upravičeno pričakoval, da bo agencija pravočasno izdala potrdilo o prijavi v edukacijski program, pa ni mogoče spregledati že večkrat poudarjenega dejstva, da se je storilec v edukacijske delavnice prijavil po izteku roka za izpolnitev obveznosti in da sodišča ni obvestil niti o razlogih za nepravočasno prijavo, niti sodišča o težavah pri pridobitvi potrdila.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1 V navedeni odločbi Ustavnega sodišča je šlo za situacijo, ko je pritožbeno sodišče zavrglo storilčevo pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je napoved pritožbe zoper to sodbo vložila oseba, ki ni izpolnjevala pogojev za to, da bi jo lahko sodišče štelo za zagovornico (storilčeva hči z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa ni bila odvetnica). Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da v takem primeru, ko je sodišče prve stopnje kljub procesnim pomanjkljivostim štelo zastopanje storilca za veljavno, tudi pritožbeno sodišče ne bi smelo odreči storilcu pravice do pravnega sredstva, ker se je storilec utemeljeno zanašal na postopanje sodišča prve stopnje.