Jedro

Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predlagateljica v predlogu navaja, da je bil njen sin A. A., rojen ... 2007 nameščen v rejniško družino prvega in drugega nasprotnega udeleženca. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani N 22/2011 z dne 12. 11. 2013 so bili določeni stiki predlagateljice z otrokom vsakih štirinajst dni v soboto od 10.00 do 13.00 na domu rejnikov ter vsako leto prvi delovni dan po 12. septembru in prvi delovni dan po 25. decembru od 17.00 do 19.00 od 17.00 do 19.00 na domu predlagateljice ob prisotnosti rejnika in strokovne delavke CSD. Predlagateljica v predlogu predlaga, da se stiki razširijo, tako da bi potekali vsak teden od petka od 18.00, ko otroka k predlagateljici na dom pripeljeta rejnika, do 15.00 v nedeljo, ko rejnika odpeljeta otroka od doma predlagateljice in med poletnimi počitnicami prvi teden v avgustu in med zimskimi počitnicami tri dni v tednu ter med prazniki vsak drug praznik za en dan.

2. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljice delno ugodilo in sklep N 22/2011 z dne 12. 11. 2013 v prvi alineji I. točke spremenilo tako, da je odločilo, da stiki med predlagateljico in otrokom na domu rejnikov, ki potekajo vsakih štirinajst dni, trajajo od 10.00 do 13.00 oziroma od 10.35 do 13.30. V preostalem delu je ostal sklep N 22/2011 z dne 12. 1.1 2013 nespremenjen, predlog predlagateljice, ki je predlagala drugačen stikov, pa je sodišče zavrnilo.

3. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku(2) in predlaga pritožbenemu sodišču, da določi stike v večjem obsegu in brez prisotnosti rejnikov oziroma strokovne sodelavke CSD, tako na domu rejnikov kot tudi na domu predlagateljice, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je predlagateljica uspela dokazati, da se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo, kar je potrdila njena osebna zdravnica psihiatrinja dr. T. K. Predlagateljica je v izpovedbi opisala stisko otroka, ki ji ob stikih velikokrat potoži o odnosih v rejniški družini in velikokrat izrazi željo, da bi obiskal dom predlagateljice. Sodišče se ni opredelilo do risbe, ki jo je v dokazne namene v spis vložil CSD, kjer je otrok upodobljen sam z bodicami po celem telesu, kar kaže na njegovo stisko. Stiki so določeni ob prisotnosti rejnika oziroma strokovne sodelavke CSD, zato se otrok ob stikih s predlagateljico ne more sprostiti, zato je namen stika izničen. Tudi izvedenec je navedel, da ne vztraja, da morajo biti rejniki ves čas prisotni, kar izhaja iz njegovega zaslišanja z dne 2. 9. 2016. Izvedensko mnenje je pristransko. Izvedenec se je pri razgovorih bolj kot s predlagateljico pogovarjal z rejnikoma in z učiteljico, ki so seveda bili proti temu, da bi se stiki izvajali brez prisotnosti tretjih oseb. Izvedenec svetuje postopno izvajanje podaljšanje stikov, vendar predlagateljica ve, da ji rejniki tega brez sodne odločbe ne bodo dopustili. Stike je treba razširiti že v tem postopku, ker sodni postopki trajajo predolgo in le dodatno obremenjujejo otroka in predlagateljico. Sodišče ugotavlja, da pri stikih predlagateljice z otrokom ni napredka, predlagateljica pa poudarja, da napredka ne more biti v tako kratko določenih stikih ob prisotnosti tretjih oseb. Osebna zdravnica predlagateljice je potrdila, da je predlagateljica od zadnje določitve stikov leta 2013 bistveno bolj samostojna, sodeluje v terapijah in tudi njeno zdravje je v normalnem ravnovesju. Predlagateljica se izobražuje o vzgoji otrok, saj hodi na predavanja na Študijsko raziskovalni center za družino. Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi sklepa z dne 19. 3. 2014 v zadevi N 22/2011 pojasnilo, da bo predlagateljica lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja deležna tudi povečanega obsega stikov z otrokom oziroma da obstaja tudi možnost vrnitve otroka v matično družino.

4. Tretja nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje se sicer ni opredelilo do risbe, ki jo je naredil otrok(3), pa vendar sistematična, pregledna in celovita ocena vseh drugih relevantnih dokazov prepričljivo potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da v času odločanja povečanje obsega stikov oziroma stiki brez nadzora ne bi bili v korist otroka. Tudi premalo vsebinsko obrazložena pritožbena kritika, da naj bi izvedenec večina časa za razgovore opravil z rejnikoma in učiteljico ter ne s predlagateljico, ne ustvarja pri pritožbenem sodišču dvoma v pravilnost mnenja izvedenca.

7. Nobenega dvoma ni, da je opazen napredek predlagateljice pri sodelovanju s CSD in psihologinjo, predlagateljica tudi ne opušča (več) zdravljenja, zato se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo, kar potrjuje izpovedba predlagateljičine psihiatrinje T. K., aktivno se tudi udeležuje izobraževanj s področja varstva in vzgoje otrok. Kljub navedenim pozitivnim spremembam pa je zdravstveno stanje predlagateljice, ki je po ugotovitvah izvedenca trenutno v stalni remisiji, še vedno prepleteno z neugodnimi dejavniki, ki odločilno vplivajo na njeno omejeno sposobnost zadovoljevanja razvojnih potreb pri otroku, še posebej z vidika vzgoje otroka. Prav te okoliščine pa so tudi pomemben razlog za otrokovo stisko. Sodišče prve stopnje je te neugodne dejavnike, ki jih izpostavljajo izvedenec in rejnika podrobno povzelo s sklepu, zato se na njih v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje.

8. Izvedenec je navedel, da bi bilo za otroka koristno, da se po določenem času stiki razširijo in potekajo brez nadzora, vendar pritožba pri tem spregleda, da je izvedenec hkrati pojasnil, da trenutno predlaga, da stiki ostanejo nespremenjeni tako časovno, po njegovem mnenju pa je na stikih potreben tudi nadzor tretje osebe. Potreba po spremembi stikov bo po mnenju izvedenca nastopila z otrokovim odraščanjem, kar pa bo treba storiti postopoma, s tem, da se bo skrbno ugotavljalo, v kakšnem obsegu je sprememba stikov v korist otroka. Izvedenec je še pojasnil, da trenutno ni mogoče določiti obdobja, kdaj bo mogoče povečati obseg stikov oziroma stike izvajati brez nadzora, ker je to odvisno predvsem od otroka(4), ki bo sam pokazal lastno željo po povečanem obsegu stikov. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni moglo določiti postopnega podaljšanja stikov, saj tudi izvedenec ni znal pojasniti časovnih okvirov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti postopno podaljšanje stikov oziroma stike brez nadzora. Iz teh razlogov bo predlagateljica morala vložiti nov predlog, ko bo prišlo do takšnega stanja, v trenutni situaciji pa večji obseg stikov, kot so določeni, niso v korist otroka, zato je sodišče prve stopnje predlog predlagateljico utemeljeno zavrnilo.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (3): Glej stran 34 sodnega spisa.

Op. št. (4): In seveda od predlagateljice, ki mora nadaljevati z zdravljenjem in s sodelovanjem z delavci CSD, pri čemer je zelo koristno, da predlagateljica tudi še naprej obiskuje predavanja in izobraževanja v zvezi z vlogo staršev pri varstvu in vzgoji otrok.