Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 12. 2011.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožnika z dne 22. 9. 2011, ker je štelo, da ta ni dovoljena.

V obširni pritožbi pritožnik navaja, da so sodišča tekom postopka uveljavljanja pravice do sorazmernega dela pokojnine v Republiki Sloveniji, kršile človekove pravice, ki so zajamčene z mednarodnimi konvencijami. Tožnik je nato opozarjal v rednih in izrednih pravnih sredstvih, ki jih je vlagal. Sodišča so v rešitvi vedno našla procesne razloge in o zadevi meritorno niso odločila. Tožniku bi moralo biti omogočeno, da pred sodiščem uporablja lastni jezik. V danem primeru gre za diskriminacijo samo iz tega razloga, ker tožnik prihaja iz „balkanskega prostora“. Tožnik bo pravico poiskal pred Mednarodnim sodiščem v Strasbourgu. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena citiranega zakona v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno in tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

Iz dejanskega stanja kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je sodišče s sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine, ker ima le 9 let, 3 mesece in 10 dni pokojninske dobe. Tožnik je zoper navedeno zavrnilno sodbo vložil pritožbo, ki jo je sodišče s sklepom z dne 24. 6. 2011 zavrglo kot prepozno, saj je tožniku bila sodba vročena 18. 4. 2011 in je 15 dnevni pritožbeni rok potekel 3. 5. 2011, pritožba pa je bila vložena 9. 5. 2011. Zoper navedeni sklep se je tožnik pritožil, pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje z svojim sklepom – opr. št. Psp 269/2011 z dne 25. 8. 2011 zavrnilo. Zoper navedeni sklep pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 12. 2011 revizijo zavrglo, ker ta ni dovoljena, saj jo je vložil tožnik sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit oziroma ni bila vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in navedeno je predmet pritožbene presoje.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP lahko pravna sredstva, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, opravlja samo oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona (1. odstavek 91. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 269/2011 z dne 25. 8. 2011, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da ne more slediti pritožbenim navedbam, da so sodišča tekom uveljavljanja sodnega varstva s strani tožnika kršile njegove človekove pravice in da je sodišče vedno zadevo rešilo procesno in ne meritorno. Tožnik je bil pred sodiščem tudi zaslišan, nikoli ni navedel, da jezika v katerem teče postopek ne razume in, da zahteva tolmača. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.