Jedro

Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev BPP na tej podlagi odkloni tudi, če je na podlagi dejstev oziroma okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec za uveljavitev svojih pravic BPP ne potrebuje. Vendar takšnega zaključka ni mogoče utemeljiti na splošnih stališčih, kot je stališče toženke, da odgovor na pritožbo ni procesna dolžnost in da zato opustitev njegove vložitve za stranko nima nobenih neposrednih procesnih zamudnih posledic.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 563/2016 z dne 19. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške tega postopka v skupnem znesku 347,70 EUR, in sicer mora znesek 142,80 EUR povrniti v dobro proračuna Republike Slovenije s plačilom na transakcijski račun Upravnega sodišča Republike Slovenije št. SI56 01100-6370461162, znesek 204,90 EUR pa mora povrniti tožeči stranki, vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je tožnica vložila dne 19. 10. 2016. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilka - tožnica v tem upravnem sporu z obravnavano prošnjo uveljavljala dodelitev BPP za sestavo odgovora na pritožbo v zadevi, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 256/2015. Prosilka je v postopku P 256/2015 tožena stranka. Tožeča stranka A. d.o.o. je v tožbi zahtevala, da prosilka v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe izprazni nepremičnino, ID znak ..., v delu, ki v naravi predstavlja stanovanjsko enoto s 30,5 m2 neto površine, ter jo prosto oseb in stvari izroči tožeči stranki, s podrejenim tožbenim zahtevkom pa je odpovedala s prosilko sklenjeno najemno pogodbo in zahtevala, da prosilka v 60 dneh stanovanje izprazni. S sodbo z dne 6. 7. 2016 je sodišče zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek ter zavrglo podrejeni tožbeni zahtevek glede plačila stroškov. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka, prosilka pa predlaga, da se ji dodeli BPP za odgovor na pritožbo. Toženka citira določbe prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki opredeljujejo meje preizkusa sodbe prve stopnje. Poudarja, da je odgovor na pritožbo strankina pravica, ne pa procesna dolžnost, zato opustitev njegove vložitve nima nobenih neposrednih procesnih zamudnih posledic. V obravnavanem primeru prosilka ni navedla, katerim pritožbenim očitkom nasprotuje, in tudi ni navedla razlogov, ki bi kazali, da je smiselno odgovoriti na pritožbo, in bi pripomogli k drugačni odločitvi. Glede na navedeno toženka ocenjuje, da je prošnja neutemeljena oziroma da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnica odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prošnji tožnice ugodi in se ji dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo odgovora na pritožbo v pravdnem postopku P 256/2015 ter za nadaljnje pravno svetovanje in zastopanje v zadevnem pritožbenem postopku, za izvajanje BPP se določi predlagana odvetnica, ki je po opravi storitve dolžna predložiti napotnico z ustreznimi prilogami; oziroma da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da je s prošnjo uveljavljala dodelitev BPP za sestavo odgovora na pritožbo v omenjeni pravdni zadevi (ki ga je nato po pooblaščenki tudi vložila) in tudi za nadaljnje zastopanje v pritožbenem postopku. Toženka je o vloženi prošnji odločila še istega dne, očitno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji iz 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, v zvezi s 34. členom ZBPP). Glede na utemeljitev odločbe je očitno tudi menila, da je prošnja nepopolna. V tem primeru bi morala tožnico skladno s 67. členom ZUP pozvati k dopolnitvi prošnje, česar ni storila. S tem je obenem zagrešila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o vseh za odločitev pomembnih dejstvih. K celoviti ugotovitvi dejanskega stanja pa toženko zavezuje tudi načelo materialne resnice. Če bi tožnico pozvala k dopolnitvi prošnje, bi ta lahko navedla dejstva in pravne argumente, s katerimi izpodbija pritožbene navedbe družbe A. d.o.o., na podlagi česar bi se toženka lahko prepričala, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Odločitev v pravdni zadevi je za tožnico bistvenega pomena, saj jo želi družba A. d.o.o. izseliti iz stanovanja, v katerem živi skoraj celo življenje, drugega primernega stanovanja pa si glede na socialno stanje ne more zagotoviti. Na pritožbo ni nerazumno odgovoriti. Tožnica je želela odgovoriti na pritožbene novote, ki jih je navedla nasprotna stranka in o katerih se tožnica še ni mogla opredeliti. Odločitev toženke je neutemeljena oziroma najmanj preuranjena, predvsem ker tožnice pred odločitvijo ni pozvala k dopolnitvi prošnje niti ni opravila dodatnih poizvedb o zadevi. Skladno z določbami ZUP bi namreč toženka lahko po uradni dolžnosti vpogledala pravdni spis, preverila pritožbene navedbe nasprotne stranke in presodila, ali je treba nanje odgovoriti. Sicer pa je tožnica prosila za odobritev BPP za celoten pritožbeni postopek, toženka torej o delu vloge sploh ni odločila, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena ZUP, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

5. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

6. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave in izvajanja v tožbi predlaganih dokazov, in sicer na podlagi določbe 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

9. BPP se dodeli, če so izpolnjeni vsi z ZBPP določeni pogoji, med katerimi je tudi t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot določa prvi odstavek tega člena, se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je nato dodatno opredeljeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna.

10. Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev BPP na tej podlagi odkloni tudi, če je na podlagi dejstev oziroma okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec za uveljavitev svojih pravic BPP ne potrebuje. Vendar takšnega zaključka ni mogoče utemeljiti na splošnih stališčih, kot je stališče toženke, da odgovor na pritožbo ni procesna dolžnost in da zato opustitev njegove vložitve za stranko nima nobenih neposrednih procesnih zamudnih posledic. Glede tega tožnica pravilno izpostavlja, da ZPP stranki daje pravico odgovoriti na pritožbo druge stranke; v primeru, kot je obravnavani, lahko v odgovoru na pritožbo argumentirano prereka pritožbene navedbe in tako poskuša doseči zavrnitev pritožbe nasprotne stranke in tem zase ugodno odločitev. Na toženki je, da presodi, ali ima pri tem verjetne izglede za uspeh oziroma ali je razumno odgovoriti na pritožbo. Ta presoja in s tem presoja, ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ne more biti abstraktna, ampak jo mora organ za BPP opreti na konkretno ugotovljene okoliščine oziroma dejstva zadeve, za katero se uveljavlja BPP. Če v prošnji navedeni podatki in predložene listine ter podatki in listine, ki jih lahko pridobi sam organ (kar je tudi sodni spis zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP), ne dajejo zadostne podlage za takšno konkretno presojo, je na mestu poziv prosilcu, da vsaj nakaže razloge, zaradi katerih bi želel oziroma zaradi katerih bi bilo treba odgovoriti na pritožbo in ki bi lahko pripomogli k odločitvi o njej. Šele na podlagi presoje konkretnih okoliščin oziroma dejstev primera lahko organ za BPP ustrezno oceni prosilčeve možnosti za uspeh v zadevi ter sprejme konkretno obrazložen zaključek o tem, ali gre za zadevo, v kateri prosilec potrebuje oziroma v kateri je upravičen do BPP.

11. Sodišče nadalje ugotavlja, da vsebina obravnavane prošnje, ki se nahaja v spisu toženke, potrjuje navedbo tožnice, da je s prošnjo uveljavljala dodelitev BPP ne le za sestavo odgovora na pritožbo, ampak tudi za nadaljnje zastopanje v pritožbenem postopku. Ugovor, da v tem delu toženka o prošnji ni odločila, sicer ni utemeljen, saj je z izrekom izpodbijane odločbe zavrnila 19. 10. 2016 vloženo prošnjo, torej obravnavano prošnjo v celoti. Drži pa, da odločitve v navedenem delu toženka ni z ničemer obrazložila. V tej zvezi sodišče pripominja, da toženka sicer pri dodelitvi BPP ni vezana na uveljavljani obseg BPP, določi lahko drugačen obseg posameznih oblik, dodelitev veže na dokončanje posameznih faz v zadevi itd. (glej prvi in drugi odstavek 28. člena ZBPP). Vendar pa mora, kadar ne sledi uveljavljanemu obsegu BPP, to primerno obrazložiti.

12. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi določb prvega odstavka 24. člena ZBPP, njeni razlogi so deloma pomanjkljivi, sodišče pa na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje odločbe, spora ne more rešiti. Zato je na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem naj toženka pridobi in vpogleda v spis pravdne zadeve P 256/2015, vključno z vloženo pritožbo nasprotne stranke in odgovorom tožnice nanjo, ter nato, ob upoštevanju pravnega mnenja oziroma stališč iz te sodbe, ponovno odloči o obravnavni prošnji.

13. Pogoji za to, da bi sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije, v obravnavanem primeru niso podani, že zato ne, ker podatki postopka zanesljive podlage za takšno odločanje ne dajejo, pa tudi okoliščine zadeve tega ne zahtevajo (prvi odstavek 65. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi tožnici, ker je bila zadeva rešena na seji in jo je v sodnem postopku kot pooblaščenka zastopala odvetnica, pripada pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se, ker je pooblaščenka tožnice zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča, poveča za 22 % DDV. Za sodne takse velja posebna ureditev po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sicer pa s Pravilnikom določeni znesek zajema vse stroške upravnega spora na prvi stopnji (prav zato, ker gre za pavšalni znesek, se ne priznajo še stroški po posameznih postavkah, ki jih je tožnica priglasila poleg omenjenega pavšalnega zneska). Glede na navedeno bi bila tožnica upravičena do skupaj 347,70 EUR stroškov postopka, od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker pa je bila tožnici za ta upravni spor dodeljena BPP (z odločbo pristojnega organa za BPP tega sodišča, št. 216/2016-8 z dne 22. 11. 2016, in sicer za vložitev tožbe, ne pa tudi za nadaljnje zastopanje) in ker bo iz tega naslova Republika Slovenija za nagrado in povračilo stroškov izvajanja BPP založila skupaj 142,80 EUR (po sklepu pristojnega organa za BPP tega sodišča, št. Bpp 216/2016-11 z dne 9. 12. 2016), je sodišče, ob upoštevanju tretjega odstavka 46. člena ZBPP, o povrnitvi stroškov postopka odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka.

15. Sodna taksa se v tovrstnem upravnem sporu skladno z ustaljeno sodno prakso na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 ne plača.