Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cpg 345/2025

ECLI:SI:VSLJ:2025:I.CPG.345.2025 Gospodarski oddelek

zamudna sodba predlog za izdajo zamudne sodbe zavrnitev predloga za izdajo zamudne sodbe sklep o zavrnitvi predloga dopustnost pritožbe
Višje sodišče v Ljubljani
21. avgust 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo predlog tožnika za izdajo zamudne sodbe, pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep (popravljen še s popravnim sklepom), s katerim je predtem zavrnilo tožničin predlog za izdajo zamudne sodbe.

2.Tožnica se pritožuje zoper sklep o zavrženju njene prejšnje pritožbe. Sodišče prve stopnje je sklep o zavrnitvi predloga za izdajo zamudne sodbe najprej izdalo s pravnim poukom, da zoper tisti sklep ni pritožbe, to pa je z naslednjim sklepom popravilo, tako da je prvotni pouk nadomestilo z novim, po katerem je pritožba dovoljena v 15 dneh. Tudi popravni sklep vsebuje pravni pouk o dovoljeni 15-dnevni pritožbi. Pritožbena teza je, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da rok za pritožbo zoper popravni in popravljeni sklep ne steče hkrati, pač pa začne teči ta rok zoper slednjega od sklepov šele po pravnomočnosti popravnega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V pravni teoriji in v sodni praksi ni enotnega stališča, ali je dovoljena pritožba proti sklepu, s katerim sodišče zavrne tožnikov predlog za izdajo zamudne sodbe. Nekateri (J. Zobec v L. Ude in A. Galič, urednika: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV, Ljubljana 2009, str. 95-96) zagovarjajo pravico do pritožbe, medtem ko sta S. Triva in M. Dika (Građansko parnično procesno pravo, 7. izdaja, Narodne novine, Zagreb 2004, str. 615) menila, da gre le za sklep procesnega vodstva. V objavljeni sodni praksi se je o tem vprašanju izrekalo zgolj Višje sodišče v Ljubljani, ki je pravico do pritožbe priznavalo v sklepih I Cp 2986/2012 z dne 4. 12. 2012, II Cp 3149/2013 in II Cpg 12/2016 z dne 14. 3. 2016, da pritožba ni dovoljena, pa izhaja iz njegovih sklepov I Cp 548/2008 z dne 5. 3. 2008, I Cp 2308/2013 z dne 18. 10. 2013, II Cp 988/2015 z dne 13. 7. 2015, I Cp 733/2017 z dne 18. 12. 2017 in II Cp 2088/2018 z dne 27. 3. 2019; posredno slednje stališče podpira tudi sklep III Cp 906/2024 z dne 15. 7. 2024.

5.V tej zadevi pritožbeno sodišče v celoti sprejema stališče, ki je bilo v pravkar navedeni sodni praksi izraženo najbolj zgodaj in že tedaj najbolj celovito: "Zakon o pravdnem postopku (Ur. list. RS št. 73/2007 [s spr.], v nadaljevanju ZPP) ne predvideva niti predloga, naj sodišče izda zamudno sodbo, niti sklepa sodišča o takšnem predlogu. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje odločilo o pobudi, o kateri s sklepom ne bi bilo treba odločati in za takšno odločitev tudi ni bilo pravne podlage. S procesnega vidika je to enako, kakor če bi sodišče s sklepom odločilo o urgenci stranke ali o dopisu, naj sodišče vendarle razpiše narok. Ker ne gre za sklep, katerega izdajo bi zakon sploh predvideval, se nanj tudi ne more raztezati splošna določba 1. odstavka 363. člena ZPP. Če zakon ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi. Pritožba bi bila tako dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre. Položaj stranke je identičen, kakor bi bil, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo (marveč bi molče nadaljevalo postopek brez izdaje zamudne sodbe). Tudi v tem primeru stranka seveda ne bi imela pritožbe. Pritožbeno sodišče tako vsebinsko o pritožbi tudi ne more odločati, saj za to ni pravne podlage. Vsebinska odločitev pa bi navsezadnje lahko ustvarila nemogoč pravni položaj. Potrditev zadeve bi pomenila enako stanje kot sedaj, razveljavitev pa sodišče prve stopnje ne bi z ničimer zavezovala k izdaji zamudne sodbe. Tudi takšna odločitev bi bila torej brez pravnih posledic. Pritožba zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (smiselna uporaba 1. točke 365. člena ZPP)." (iz zg. nav. sklepa I Cp 548/2008)

6.Izpodbijana odločitev, da se pritožba zavrže, je bila pravilna, vendar po oceni pritožbenega sodišča zato, ker zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo zamudne sodbe ni dovoljena pritožba, saj od nje ni nobene pravne koristi (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbo zoper zavrženje pritožbe je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 270, 270/3, 363, 363/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia