Jedro

Dolžnik v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ (dogovorjeno je bilo plačilo s kompenzacijo s storitvijo), vendar za te svoje ugovorne trditve dolžnik ne predlaga nobenih dokazov (listine, priče...), zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zarad izterjave terjatve 826.971,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da so se z upnikom ustno dogovorili, da bodo storitev poravnali s kompenzacijo tako, da bo dolžnik za upnika izdelal projektno dokumentacijo po njegovi izbiri. Februarja 2000 je upnik sporočil dolžniku, naj mu slednji za kompenzacijo izdela projekt legalizacije njegovih poslovnih prostorov v G..., na kar je dolžnik z veseljem pristal, vendar mu upnik ni omogočil oprave izmere na terenu. Upnik je še povedal, da se mu z izdelavo dokumentacije ne mudi, zato je dolžnik čakal, potem pa je prejel sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ (dogovorjeno je bilo plačilo s kompenzacijo s storitvijo), vendar za te svoje ugovorne trditve dolžnik ne predlaga nobenih dokazov (listine, priče...), čeprav je bil na to svojo dolžnost v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato se njegov ugovor šteje za neobrazložen in je glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.