Jedro

S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval povračilo škode od tožencev.

Škoda naj bi mu nastala dne 20.2.1996, ko je iz stanovanja obeh tožencev začela teči voda v tožnikovo stanovanje. Tožnik je zahteval, da toženca dve sobi prepleskata in v njen namestita nov lakiran hrastov parket in mu povrneta 300.000,00 SIT kot odškodnino za poškodovano pohištvo in oblačila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, zahteval pa je tudi povrnitev pravdnih stroškov.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je štelo, da tožnik ni dokazal, da je do zmrznjenja nato pa do poplave v hiši prišlo zaradi opustitve tožencev.

Proti sodbi se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe in navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo vzroke za nastalo škodo in s tem dokazno breme. Voda je tekla iz nadstropja v pritličje hiše, to pa pomeni iz stanovanja obeh tožencev v stanovanje tožnika. Do izliva vode je prišlo v stanovanju tožene stranke. Zato je na toženi stranki breme dokazovanja, zakaj je do tega izliva prišlo. Poleg tega je v izročilni pogodbi zapisano, da morata prevzemnika v zimskem času stanovanje ogrevati. Podatki o porabi električne energije ne govorijo o ogrevanju z električno energijo. Nerazumljivo je, da bi voda zmrznila v tožnikovem stanovanju, pri tem pa bi v njegovem stanovanju ne prišlo do poškodovanja cevi.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je utemeljena.

To, da sodišče odloči na podlagi pravila o dokaznem bremenu, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva (čl. 221 a ZPP), je sicer pravilno. Glede na potek postopka se je tudi mogoče strinjati s tem, da je bila sama odločitev o tem, da je treba odločati po dokaznem bremenu, pravilna. Ni pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, čigavo je dokazno breme. V obravnavanem primeru se tožbeni zahtevek glasi na povrnitev škode. V zvezi s tem čl. 154/1 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravi, da kdor drugemu povzroči škodo, jo mora povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voda začela teči v stanovanju tožencev in da je tekla v stanovanje tožnika in v tem stanovanju povzročila škodo (čeprav je treba poudariti, da obseg in višina še nista bila ugotovljena, ampak samo dejstvo, da je škoda nastala). Kot torej trdi tudi pritožba, je tako tožnik dokazal škodo in dejstvo, da škoda izvira iz stanovanja tožencev - torej je s tem dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in ravnanjem tožencev, pri čemer v zvezi s tem ravnanjem zadostuje že samo dejstvo, da je voda začela teči v njihovem stanovanju. Toženca se bosta torej morala razbremeniti odgovornosti s tem, da bosta dokazala, da za škodo nista kriva (čl. 154/1 ZOR). Če tega ne bosta storila, bo sicer sodišče prve stopnje spet lahko odločalo po dokaznem bremenu, vendar pa ob upoštevanju, da je breme dokazovanje na tožencih. V vsakem primeru pa bo treba ugotoviti še konkretno višino in obseg škode.

Glede na dosedanji obseg trditev in dokaznih predlogov tožnika v zvezi z vprašanjem izvrševanja izročilne pogodbe pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je v zvezi s tem v dosedanjem postopku ravnalo napačno. V ponovljenem postopku bo moralo to upoštevati, če bo tožnik v zvezi s temi trditvami predlagal dokaze, in če bo te svoje trditve tudi konkretiziral. Tako je bilo torej treba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (čl. 370/1 ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 66/3 ZPP.

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.