Jedro

Prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. oziroma 14. člena ZBPP določenega materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus.

Pogoj upravičenosti do dodelitve BPP se ugotavlja na dan izdaje odločbe, zato sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 1747/2015 z dne 27. 11. 2015 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). V 2. točki izreka je izvajanja BPP razrešila v prej navedeni odločbi dodeljenega odvetnika ter v 3. točki izreka odločila, da je prosilec dolžan povrniti stroške neupravičeno dobljene BPP v višini 340,62 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila prosilcu z odločbo z dne 27. 11. 2015 dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 179/2014, nemudoma in brez ugotavljanja subjektivnih pogojev, v skladu z določilom 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožena stranka je pojasnila, da je v skladu z določbo četrtega odstavka 36. člena ZBPP prosilec dolžan takoj ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi BPP dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po ZBPP. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da prosilec prejema pokojnino v višini 654,83 EUR, ki presega z zakonom določen cenzus, zato je tožena stranka ugotovila, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 1747/2015 z dne 27. 11. 2015, BPP dodeljena neupravičeno, zato jo je prosilec v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžan vrniti.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da mu je bila odobrena BPP v pravdnem postopku P 179/2014. Je zelo slabega zdravja in nima finančnih sredstev za plačilo zahtevanega zneska. Prestaja zaporno kazen, zato sodišču predlaga, da ga oprosti plačila spornega zneska.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo sodišču ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče na podlagi listin priloženih upravnemu spisu ugotavlja, da je bila tožniku 27. 11. 2015, z odločbo Bpp 1747/2015, dodeljena BPP, kot nujna BPP, zaradi pravdnega postopka pri Okrajnem sodišču v Celju, opr. št. P 179/2014, v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo ter za izvajanje BPP določen odvetnik Primož Čeh. Iz obrazložitve navedene odločbe, ki je postala pravnomočna 1. 1. 2016 izhaja, da je bil prosilec opozorjen na posebnost - nujnost postopka dodelitve BPP in opozorjen, da mu je bila BPP dodeljena brez ugotavljanja pogojev ZBPP, ki se nanašajo na izpolnjevanje materialnega oziroma subjektivnega kriterija in objektivnega kriterija.

7. Iz podatkov priloženega upravnega spisa je nadalje razvidno, da je dodeljeni odvetnik toženi stranki 8. 12. 2015 predložil izpolnjeno napotnico za BPP, iz katere izhaja, da je v zadevi P 179/2014, Okrajnega sodišča v Celju, izdelal in vložil pritožbo ter priglasil strošek izvedbe BPP v višini 340,62 EUR, dne 29. 12. 2015 pa je tožena stranka izdala sklep, s katerim je odvetniku priznala potrebne izdatke in nagrado v izkazani višini.

8. Podatki upravnega spisa nadalje izkazujejo tudi, da je tožena stranka na podlagi določbe 36. člena ZBPP, v skladu s četrtim odstavkom 36. člena ZBPP, preverila materialni položaj prosilca. Četrti odstavek 36. člena ZBPP namreč določa, da strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP in nadalje v petem odstavku določa, da na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do le-te. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

9. Tožena stranka je tožnikov materialni položaj preverjala med drugim tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) in 21. 12. 2015 prejela potrdila o višini pokojninskih dajatev za mesece 8/2015 do 10/2015, iz katerih izhaja, da je tožnik v navedenem času bil prejemnik pokojnine v višini 654,83 EUR.

10. Navedeni podatki po presoji sodišča utemeljujejo odločitev tožene stranke, ki je ugotovila, da prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. člena ZBPP, oziroma v določbi 14. člena istega zakona določenega materialnega pogoja. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus v višini 577,62 EUR.

11. Ker se torej pogoj upravičenosti do dodelitve BPP ugotavlja na dan izdaje odločbe o dodelitvi nujne BPP, sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.

12. Na podlagi zgoraj navedenega je po presoji sodišča naložitev obveznosti vračila zneska v višini 340,62 EUR pravilna in zakonita ter ima podlago v 43. členu ZBPP. Ne glede na to, da je tožena stranka odločitev o vračilu neupravičeno prejete BPP oprla na določbe ZBPP, ki v času dodelitve BPP dne 27. 11. 2015 in tudi izpodbijane odločbe niso več veljale, pa navedena nepravilnost po presoji sodišča sama po sebi ni razlog, zaradi katere naložitev obveznosti iz izpodbijane odločbe ne bi bila pravilna in zakonita, zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrača.