Jedro

Tako ZUKZ kot ZPP/77 sta bila zvezna predpisa. Zato sporazuma o pristojnosti Gospodarskega sodišča v Splitu, ki sta ga dogovorili pravdni stranki v 8. členu omenjene kupoprodajne pogodbe, ni mogoče obravnavati kot dogovora o pristojnosti tujega sodišča, kot je to storilo prvostopno sodišče, pač pa kot dogovor o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo. Ker sta s pogodbo pravdni stranki, od katerih je tožeča stranka tuja pravdna oseba s sedežem v Splitu, tožena pa domača, s sedežem v Ljubljani, dogovorili pristojnost Okrožnega sodišča v Splitu, kar je skladno z določilom 1. odstavka 49. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, 43/82, 72/82..., v nadaljevanju ZUKZ), je sklenilo, da ni podala slovenska jurisdikcija, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka. Proti sklepu je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določil pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da je prvostopno sodišče spregledalo določilo 2. odstavka 20. člena ZPP, po katerem se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno pristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, oziroma dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Ko sta pravdni stranki dne 4. januarja 1989 sklenili kupoprodajno pogodbo (A36), sta obe imeli sedež v takratni enotni Jugoslaviji. Tako ZUKZ, ki je po določilu 2. odstavka 1. člena vseboval pravila o pristojnosti sodišč Jugoslavije za obravnavo razmerij iz statusnih, družinskih in premoženjskih razmerij z mednarodnim elementom, kot ZPP, ki je po določilu 1. člena določal pravila postopka, po katerih redno sodišče obravnava in odloča o sporih iz osebnih, rodbinskih, delovnih in premoženjskopravnih ter drugih civilnopravnih razmerjih, sta bila zvezna predpisa. Zato sporazuma o pristojnosti Gospodarskega sodišča v Splitu, ki sta ga dogovorili pravdni stranki v 8. členu omenjene kupoprodajne pogodbe, ni mogoče obravnavati kot dogovora o prorogaciji tujega sodišča, kot je to storilo prvostopno sodišče, pač pa kot dogovor o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke. Izpodbijani sklep torej sloni na zmotni materialnopravni kvalifikaciji odgovora o pristojnosti Gospodarskega sodišča v Splitu. Ker pa ZPP zaradi krajevne nepristojnosti sodišča v nobenem primeru ne predvideva zavrženja tožbe, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 380. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.