Jedro

Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Izrek

1. Tožba se zavrne.¤2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi in se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks od 2. aprila 2002 dalje.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 20. 9. 2001 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 29. 6. 1999, ki jo je kot prvostopni organ izdal Davčni urad A, Izpostava B, s katero je bilo tožeči stranki za leto 1999 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 18.744,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da prvostopna odločba temelji na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS 44/97, v nadaljevanju: ZSZ) in določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica (Uradni list RS št. 51/96 - v nadaljevanju: Odlok). V 1. odstavku 58. člena ZSZ je določeno, da je za uporabo stavbnega zemljišča potrebno plačevati nadomestilo, in sicer iz razloga, da lahko lastnik oziroma neposredni uporabnik poslovnega in stanovanjskega prostora uporablja komunalno že urejeno zemljišče. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je glede na opredelitev v ZSZ vrsta obvezne javne dajatve, ki predstavlja trajno obveznost in s tem vir javnih prihodkov za urejanje stavbnih zemljišč. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina v skladu z določbami ZSZ in dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine. Po določilih 3. člena Odloka se za določitev višine nadomestila uporabljajo naslednja merila: opremljenost, stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, lega in namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih ter večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. Ob upoštevanju teh meril je prvostopni organ ovrednotil stavbno zemljišče za poslovne namene v C z 80 točkami. Tožeči stranki tudi pojasni, da v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 ni mogoče izpodbijati morebitnih nepravilnosti, ki so bile storjene v odmernih postopkih iz preteklih let. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke. Plačilo ne bi bilo sporno, če bi lahko svobodno ustvarjal in delal. Zahteva povrnitev škode, storjene obratovalnici. Smiselno predlaga da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Dne 2. 4. 2002 je Upravno sodišče RS prejelo vlogo tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa v postopku svoje udeležbe ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

ZSZ v 1. členu določa, da so stavbna zemljišča po tem zakonu zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev objektov in naprav, zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave in zemljišča, za katera so izdana predpisana dovoljenja za graditev. Podlago za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v ZSZ predstavlja poglavje o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki obsega člene od 58 do 63. V 58. členu ZSZ je določeno, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Nadomestilo se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Pri tem območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina, kar je v obravnavanem primeru storila Občina Cerknica s sprejemom Odloka. Po določbi 62. člena ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi z (sicer nepreciziranim) zahtevkom za povrnitev škode sodišče tožniku pojasnjuje, da glede na določbo 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) lahko sodišče o takem zahtevku odloča le v primeru, ko s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98 in 70/00 in 93/01) tožnika oprostilo plačila sodnih taks od 2. aprila 2002 dalje. Tožnik je sodišču predložil potrdilo o višini katastrskega dohodka za leto 2001, ki ga je izdala Davčna uprava RS, Davčni urad A, Izpostava B iz katerega je razvidno, da ima tožnik katastrski dohodek v višini 20.324,00 SIT. Iz potrdila Upravne enote B z dne 5. 10. 2001 izhaja, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo AA in tremi otroci. Iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2001 izhaja, da tožniku dohodnina ni bila odmerjena, saj je davčna osnova znašala 0,00 SIT, prav tako pa iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2001 za tožnikov ženo AA izhaja, da ji dohodnina ni bila odmerjena, ker je osnova znašala 0,00 SIT. Iz potrdila o višini povprečnega trimesečnega zaslužka, ki ga je za AA izdalo podjetje AAA d.d., D, izhaja, da je le-ta znašal 104.026,00 SIT neto. Po presoji sodišča navedena dejstva dokazujejo, da bi bila s plačilom sodnih taks tožnikova sredstva za preživljanje občutno zmanjšana, zato ga je plačila taks oprostilo od 2. aprila 2002 dalje. Ker po določbi 14. člena ZST oprostitev plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje, iz sodnih spisov pa izhaja, da je sodišče tožnikovo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks prejelo dne 2. aprila 2002, je sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali od navedenega datuma dalje.