Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali občina v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko (npr. z vložitvijo pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje) varuje javni interes glede skladnosti nameravanih gradenj z občinskimi prostorskimi akti?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali občina v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko (npr. z vložitvijo pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje) varuje javni interes glede skladnosti nameravanih gradenj z občinskimi prostorskimi akti?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo (I. točka izreka), vloženo zoper sklep Upravne enote Jesenice, št. 351- 195/2019-37 z dne 14. 8. 2020, s katerim je ta zavrgla tožničino pritožbo zoper gradbeno dovoljenje in odločila, da v tem postopku stroški, ki bi bremenili stranko, niso nastali. Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da iz 93. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) ne izhaja, da ima tožnica kot občina avtomatično položaj stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta člen namreč določa, da ima občina v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi, položaj stranke, vendar pod pogojem, da so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano. Tudi če tožnici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na njenem območju ni priznan položaj stranskega udeleženca, še vedno ohrani pristojnosti za opravljanje nalog iz 21. člena ZLS ter 5. in 50. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

3. Upravno sodišče je kot neutemeljene zavrnilo tudi tožbene navedbe o tem, da bi morala biti občina udeležena v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja zaradi uveljavljanja pravilne uporabe prostorskih aktov oziroma zaradi varovanja javnega interesa, saj iz določb Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) ne izhaja njena stvarna legitimacija v tem postopku, in to niti v primeru, če izda negativno mnenje. Tudi vzdrževanje poti, ki poteka po zemljiščih v zasebni lasti, samo po sebi ne predstavlja podlage za vstop v tuj postopek izdaje gradbenega dovoljenja po drugem odstavku 36. člena GZ. Po presoji Upravnega sodišča podlage za razlago, za kakršno se zavzema tožnica, ni niti v določbah ZLS in ZUreP- 2. 4. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

5. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre namreč za vprašanje, ali oziroma v kakšnem obsegu mora biti občini omogočena udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na njenem območju zaradi njene izvirne pristojnosti urejanja, usmerjanja in uresničevanja prostorskih ureditev na njenem območju. Tožnica meni, da ne more biti razlogov, da se ravno občini, ki mora skrbeti za prostorsko ureditev svojega območja in je dolžna pri tem zasledovati javni interes, odreče upravičenje varovanja javnega interesa po zagotavljanju dejanske skladnosti gradenj na njenem območju z njenimi lastnimi prostorskimi izvedbenimi akti. Poudarja, da zgolj v primeru, ko se občini takšno upravičenje prizna, lahko pride do dejanske uresničitve načela zagotavljanja in zaščite vrednot v javnem interesu pri graditvi objektov ter načela skladnosti objektov s prostorskimi akti, ki sta temeljni načeli GZ. Glede na zakonsko ureditev in ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča odgovor na to vprašanje ni očiten na prvi pogled, po presoji Vrhovnega sodišča pa vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Glede ostalih treh vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.