Jedro

Ker je bilo odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki je odločal v postopku ugotavljanja državljanstva, je tudi organ, ki dovoli obnovitev denacionalizacijskega postopka, dolžan in upravičen, ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, od pristojnega organa zahtevati, da ta ponovno ugotavlja državljanstvo v obsegu in glede dejstev ter okoliščin, kot jih navaja upravičeni predlagatelj obnove (Državno pravobranilstvo RS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 211/2000-8 z dne 9.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tožbe tožeče stranke odpravilo odločbo tožene stranke z dne 22.3.2000, s katero je ta odpravila odločbo Upravne enote M., Oddelka za gospodarske dejavnosti, kmatijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ekonomske odnose in razvoj z dne 17.12.1999 (prva točka izreka); zavrgla predlog Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Oddelka v M., za obnovo postopka, končanega s pravnomočno delno odločbo, Upravne enote M. z dne 23.8.1995 (2. točka izreka) in zavrnila pritožbo tožeče stranke (3. točka izreka). Tožena stranka je odpravila odločbo prve stopnje in sama odločila o zadevi (1. odstavek 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP/86) iz razloga, ker je predlog za obnovo postopka vložilo Državno pravobranilstvo Ljubljana, Oddelek v M., na podlagi določbe 2. odstavka 23. člena novele ZDen, organ prve stopnje pa je predlog obravnaval kot predlog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, vložen po zakonitem zastopniku Državnemu pravobranilstvu Ljubljana, Oddelek v M. Predlog za obnovo postopka je tožena stranka zavrgla, ker okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je po 4. točki 1. odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98, sklep Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 67/98, Odločba Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 76/98) izjemoma mogoče vložiti predlog za obnovo postopka, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu. Predlog lahko vložijo stranke v postopku, državni tožilec ter državni pravobranilec, družbeni pravobranilec, obnovo postopka pa lahko uvede tudi organ, ki je odločbo izdal. S citirano določbo se dodatno začasno uvaja izredno pravno sredstvo obnove denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan s pravnomočno pravno odločbo in kot obnovitveni razlogi navajajo razlogi, ki so po svoji vsebini razlogi nepravilne uporabe materialnega prava, ne pa klasični razlogi, zaradi katerih je po 249. členu ZUP/86 mogoče zahtevati obnovo postopka. Zato pri uporabi navedenega pravnega sredstva ni mogoče v celoti slediti in uporabiti pravil ZUP/86, veljavnih za klasične postopke obnove. Drugačne so tudi dolžnosti vlagateljev obnove, tako glede kvalificiranosti z verjetnostjo izkazane okoliščine, na katero se opira predlog za obnovo postopka, kot tudi glede samega obsega obnove postopka (denacionalizacijski postopek in postopek ugotavljanja državljanstva). Tako je v obravnavanem primeru, ko je predlagatelj obnove očital organom, ki so odločali, da so pri izdaji pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu, nepravilno uporabili materilno pravo, ker niso upoštevali določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, in da je v posledici tega nezakonita tudi delna odločba o zavrnitvi zaplenjenega premoženja, ker ne gre za osebo, ki bi imela status upravičenca v denacionalizacijskem postopku, mogoče dovoliti obnovo denacionalizacijskega postopka že na podlagi zahteve upravičenega predlagatelja, da je bila nepravilno izdana pozitivna odločba o državljanstvu, ker pravno relevantna dejstva v zvezi z državljanstvom upravičenca niso bila raziskana. Pri tem se ni potrebno spuščati v presojo, ali je okoliščina, ki se navaja kot razlog za obnovo takšna, da bi pripeljala do drugačne odločitve. Ker pa je bilo odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki je odločal v postopku ugotavljanja državljanstva, je po presoji sodišča prve stopnje tudi organ, ki dovoli obnovitev denacionalizacijskega postopka, dolžan in upravičen, ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, od pristojnega organa zahtevati, da ta ponovno ugotavlja državljanstvo v obsegu in glede dejstev in okoliščin, kot jih navaja upravičeni predlagatelj v predlogu za obnovo denacionalizacijskega postopka. Predlog za obnovo postopka je treba vložiti znotraj 6 mesečnega prekluzivnega roka. Ker je ustavno sodišče s sklepom U-I-326/98 z dne 30.9.1998 začasno zadržalo izvajanje ZDen-B, je rok iz 23. člena začel teči šele naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča RS, U-1326/98 z dne 14.10.1998, torej po 6.11.1998, ko je bila odločba objavljena v Uradnem listu RS, št. 76/98. Prekluzivni šestmesečni rok se je iztekel 7.5.1999. Ker podatki predloženega upravnega spisa ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o tem, da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, saj je iz žiga o prejemu poštne pošiljke razvidno, da je organ prve stopnje predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 7.5.1999 prejel 10.5.1999, kot navadno pošiljko, bo morala tožena stranka v obnovljenem postopku, na podlagi evidence o prejetih poštnih pošiljkah, raziskati tudi, kdaj je bil predlog dejansko vložen. Od tega vprašanja pa bo odvisno njeno nadaljnje postopanje. V obnovljenem postopku bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v skladu s pravnim mnenjem sodišča, izraženim v sodbi in upoštevaje stališča, ki se tičejo postopka.

Pritožbo vlaga vlagateljica denacionalizacijskega postopka (v tem upravnem sporu prizadeta stranka). V pritožbi navaja, da bi morala tožeča stranka predlog za obnovo postopka podati pri pristojnemu pravnemu organu, to je oddelku za notranje zadeve Upravne enote M., ki je izdal odločbo. Ni pa dopustno, da je vložila predlog za obnovo postopka pri oddelku za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ekonomske odnose in razvoj Upravne enote M., ki vodi postopek denacionalizacije. Sicer pa je prizadeta stranka ugotovila iz evidence prejetih poštnih pošiljk, da je bil predlog poslan kot navadna pošiljka in je 10.5.1999 prispel v vložišče Upravne enote M. Zato naj se od Upravne enote M. po uradni dolžnosti pridobi podatek o datumu prispetja predloga. Vložitev predloga je namreč vezana na prekluzivni rok 7.5.1999. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja za odločitvijo in razlogi izpodbijane sodbe. Stališče sodišča prve stopnje, razvidno iz izpodbijane sodbe, glede posebne ureditve obnovitvenih razlogov iz 1. odstavka 23. člena ZDen-B (v konkretnem primeru razloga iz 4. točke 1. odstavka), je po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem pritožnice, da bi moral biti predlog za obnovo postopka vložen pri Oddelku za notranje zadeve pri Upravni enoti M. in pritožnica s tem pritožbenim ugovorom ne more uspeti.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi toženi stranki naročilo, da preizkusi pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka. To napotilo je glede na prekluzivni rok, kot to navaja izpodbijana sodba, pravilno in glede na podatke spisa tudi utemeljeno. Zato na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor pritožnice, v katerem zgolj zatrjuje, da je bil predlog za obnovo poslan kot navadna pošiljka, ko pa obenem istočasno predlaga pridobitev podatkov o tem. Prav to napotilo je že vsebovano v izpodbijani sodbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.