Jedro

Dogovor v pogodbi o plačilu odvetniških stroškov za višjo vrednost točke, kot je določena v OT, je prepovedan in ničen. Nasprotuje prisilnim predpisom in načelu vestnosti in poštenja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

-v točki I tako, da se znesek: "1.574,74 EUR" zniža na: "404 EUR" in

-v točki III tako, da slednja glasi: "Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, v roku 8 dni po prejemu te sodbe pa je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 235 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 1.576,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2022 naprej (točka I izreka) in ji povrniti stroške postopka v višini 165 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka). Višji tožbeni zahtevek je v točki II zavrnilo (do višine 1.596,99 EUR, tj. za 20,25 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.314,05 EUR od 5. 2. 2022 do 26.1. 2022 in od 1.596,99 EUR od 27. 1. 2022 do 5. 2. 2022).

2.Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo celotnega zahtevka in s stroškovno posledico za tožečo stranko. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je zaradi kršitve 452. člena ZPP¹ in neupoštevanje njenih navedb v vlogah zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so nejasni, sami s seboj v nasprotju. Poseženo je v njeno pravico do sodnega varstva, da o njenih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pri presoji pooblastilnega razmerja, na podlagi katerega je tožeča stranka nudila odvetniške storitve, ki so bile po prenehanju razmerja poplačane v celoti v znesku 717,06 EUR, je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo - Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Dogovor, da ima tožnica kot odvetnica pravico sama določati vrednost odvetniške točke (da namesto zakonsko določenih 0,6 EUR znaša 1 EUR), je ničen, nedovoljen, v nasprotju s četrtim členom OT. Stranka in odvetnik se sicer smeta dogovoriti o vrednosti storitve mimo določb tarife (7., 12. in 15. člen OT). Vendar ne s spreminjanem vrednosti točke v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena OT. Pritožbeno sodišče naj ob reševanju pritožbe izhaja vrednosti točke 0,6 EUR, kakor je znašala v času opravljanja storitve. Graja tudi ugotovljeno odmero nagrade za posamezne storitve ter izpodbija stroškovno odločitev. Tožnica se kot odvetnica ne mora sama zastopati. Ni ji mogoče priznati stroškov niti za svojo zaposleno odvetnico. Ob pravilni odločitvi po temelju bi moralo sodišče tožeči stranki naložiti, da povrne stroške postopka toženki in ne obratno. Ob morebitni razveljavitvi sodbe naj višje sodišče zaradi videza nepristranskosti za odločanje določi krajevno drugo okrajno sodišče.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške. Navaja, da pooblaščena odvetnica od 1. 3. 2024 ni več zaposlena pri tožeči stranki. Stroški so priznani pravilno.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP) z omejenimi pritožbenimi razlogi. Sodbo, izdano v sporu majhne vednosti, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi relativnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanska stanja (prvi odstavek 468. člena ZPP). Zato ni treba odgovarjati na pritožbene očitke, ki merijo na napačno ugotovitev dejanskega stanja o dejansko opravljenih odvetniških storitvah, obračunanih z vtoževanim računom.

6.Prav tako ni potreben odgovor pritožbenega sodišča na očitek o nepravilni uporabi pravila o prekluziji (relativna kršitev 452. člena ZPP).

7.Z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodba ni obremenjena. Vse ključne ugovore zoper tožbeni zahtevek je toženka sklepčno podala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče jih je obravnavalo in se do njih opredelilo z razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus. Tudi očitane absolutne bistvene kršitve postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

8.Odločilno je dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je pritožbeno sodišče vezano. Gre za naslednje ugotovitve:

-pravdni stranki sta 17. 9. 2021 sklenili dogovor o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev, s katerim sta se dogovorili, da bo tožena stranka za opravljeno odvetniško storitev odvetnici plačala nagrado, kot jo predpisuje 15. člen OT, pri čemer znaša vrednost točke, ki jo je določila odvetnica, 1 EUR;²

-tožnica je na podlagi naročila za toženo stranko opravila odvetniške storitve in ji zanje izstavila račun z dne 20. 1. 2022;

-v računu je obračunala opravljeno storitve po OT po posameznih tarifnih številkah v skupni višini 1.800 EUR ter 45 točk za materialne stroške, ter 11,76 EUR za kilometrino ter 22 % DDV, skupaj glede na sklenjeni dogovor v vrednosti 1.885 EUR.

9.Tožnica je napačno obračunala (le) materialne stroške v višini 45 točk, namesto pravilno: 28,4 točke; ostale opravljene storitve so bile obračunane skladno z odvetniško tarifo in po vrednosti točke 1 EUR;

-toženka je tožnici pred pravdo poravnala 717,06 EUR, v zamudo s plačilom je prišla s 5. 2. 2022.

10.Upoštevaje pravilni obračun opravljenih storitev po OT (zmanjšan za napačno zaračunane materialne stroške) je ob uporabi določb OZ o mandatni pogodbi (prvi in tretji odstavek 766. člena OZ³ ) in določb II. točke dogovora o višini odvetniške nagrade z dne 17. 9. 2021 odločilo, da je toženka tožnici dolžna plačati še 1.576,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude naprej (378. člen OZ).

11.Pritožbi je treba pritrditi, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje o dopustnosti pogodbenega pogoja o vrednosti odvetniške točke v višini 1 EUR, ki jo je v dogovoru o višini odvetniške nagrade določila odvetnica sama.

12.V mandatnem razmerju, kakršno je tudi razmerje med odvetnikom in stranko pri opravljanju odvetniških storitev, ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud. Naročitelj prevzemniku naročila dolguje običajno plačilo, če takega plačila ni, pa pravično plačilo (778. člen OZ).

13.Za obravnavano razmerje so glede plačila odvetnikovih storitev relevantne določbe posebnega zakona - ZOdv,⁴ Odvetniške tarife⁵ ter določbe 22. do 24. člena tedaj veljavnega ZVPot⁶ o pogodbenih pogojih, saj gre za potrošniško pogodbo, ter Direktiva 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah,⁷ kar vse je v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju zmotno uporabilo.

14.Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Odvetniški tarifi. Do višjega plačila za svoje delo, kot mu gre po Odvetniški tarifi, je upravičen, če se o tem pisno dogovori s stranko (prvi in drugi odstavek 17. člena ZOdv). Prosto urejanje obligacijskih razmerij (3. člen OZ) je pri sklepanju dogovora o višjem plačilu odvetniškega dela omejeno s tretjim odstavkom 17. člena ZOdv⁸ in z ureditvijo v OT. V času sklenitve pogodbe med strankama je 15. člen OT določal, da lahko odvetnik in stranka skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev:

-v določenem (pavšalnem) znesku, ali

-v odstotku od vrednosti prisojenega zneska, ali

-od vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), ali

-po porabljenem času, ali

-po posebnem delu te tarife s povečanjem za določen odstotek .⁹

15.Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela te tarife (prvi odstavek 15. člena OT). Pogodba ne sme biti v nasprotju s 17. členom ZOdv, sklenitev pogodbe pa izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife, razen, če se s pogodbo kombinira obračun po določbah posebnega dela tarife z drugo metodo, če je taka kombinacija dovoljena po prvem odstavku 15. člena OT (tretji odstavek 15. člena OT).

16.Povzete določbe 17. člena ZOdv in 15. člena OT so kogentne narave.¹⁰ Odvetnik jih je dolžan pri sklepanju pogodbe o plačilu odvetniških stroškov spoštovati. Načini obračunavanja odvetniških stroškov so v 15. členu OT taksativno našteti in ne primeroma. To pomeni, da odvetnik s stranko ne more skleniti dogovora, s katerim bi se dogovoril za drugačen način obračunavanja odvetniških storitev, še zlasti pa ne za spreminjanje višine vrednosti točke, kot je določena s prvim odstavkom 13. člena OT. Tudi višina vrednosti točke ter način, postopek in pristojnost za odločanje o spremembi vrednosti točke je kogentno urejeno v 13. členu OT. Vrednosti točke torej odvetnik v pogodbi o plačilu odvetniških stroškov ne more sam določiti. Dogovor v pogodbi o plačilu odvetniških stroškov za višjo vrednost točke, kot je določena v OT, je prepovedan in ničen.

17.Po povedanem je pogodba med pravdnima strankama nična v delu točke II, ki glasi: "Nagrada, ki jo stranka plača odvetniku, pa se nato izračuna tako, da se točke, ki ustrezajo vrednosti storitve, pomnožijo z vrednostjo točke, ki jo je določil odvetnik za nagrado in znaša 1 EUR (en evro)". Nasprotuje prisilnim predpisom in načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ ter četrta alineja 24. člena ZVPot).

18.Tožeča stranka zato ne more zahtevati plačila po vrednosti točke, ki jo je namesto tedaj veljavne tarife (0,60 EUR) s pogodbo določila odvetnica sama (1 EUR za odvetniško točko). Upravičena je le do obračuna po vrednosti točke, ki je kogentno določena (v obravnavanem primeru: 0,6 EUR) in ki je določena tudi v drugem in tretjem odstavku obravnavane pogodbe.

19.Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti. Upoštevaje ugotovljeni obseg opravljenih odvetniških storitev, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in je pritožbeno sodišče v tem postopku nanj vezano (1.868 točk, 11,76 EUR za kilometrino ter 22 % DDV) in po upoštevanju pravilne vrednosti točke 0,6 EUR, je bila tožeča stranka upravičena do plačila 1.121,04 EUR nagrade. Toženka ji je glede na ugotovljeno plačilo pred pravdo (717,06 EUR) dolžna plačati še razliko 404 EUR. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v obsodilnem delu tako, da je toženka dolžna tožnici plačati še 404 EUR (namesto dosojenih 1.576,74 EUR, peta alineja 358. člena ZPP). V ostalem je pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20.Zaradi spremembe sodbe o glavni stvari je bilo treba odločiti o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP je upoštevaje vse okoliščine primera pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Upoštevalo je zgolj 25 % (matematično izračunani) uspeh tožnice v pravdi in da bi bila v tem obsegu upravičena le do povračila plačanih sodnih taks, do stroškov odvetniškega zastopanja pa ne, ker se je po pravilno ugotovitvi sodišča prve stopnje zastopala sama in po pri njej zaposleni odvetnici. V lastni zadevi, v kateri odvetnik nastopa kot stranka, nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi. To velja tudi v primeru, če ga v pravdi zastopa pri njej zaposleni odvetnik, saj slednji v pravdo ne vstopa samostojno, temveč v okviru delovnega razmerja z odvetnikom, ki je stranka postopka. Ključna je tudi okoliščina, da je pravdo povzročila tožnica sama s pripravo potrošniške pogodbe v nasprotju s kogentnimi predpisi in vztrajala pri obračunu storitve po nepoštenem pogodbenem pogoju, ki nasprotuje načelu poštenja in vestnosti.

21.O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP za toženko in na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP za tožnico. Toženka je v pritožbenem postopku uspela do 74 %, zato ji mora tožnica od skupno odmerjenih pritožbenih stroškov (318 EUR) povrniti znesek 235 EUR v osmih dneh, sicer bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti (378. člen OZ in Načelno pravno mnenje, občne seje VSS, 13. 12. 2006). Pritožbeni stroški tožene stranke so odmerjeni na list. št. 84 in obsegajo odvetniške stroške za pripravo pritožbe in materialne stroške 153 EUR ter sodno takso (165 EUR). Svoje stroške z odgovorom na pritožbo pa krije tožnica sama, ker z njim ni uspela in tudi v ničemer prispevala k odločanju na pritožbeni ravni.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

Točka II dogovora v prilogi A1 glasi: "Stranka in odvetnik se dogovorita, da bo stranka odvetniku za opravljeno storitev plačala nagrado kot jo določa 15. člen Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015 in naslednji) po posebnim delu Odvetniške tarife. Cena posamezne storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev pomnožena z vrednostjo točke. Vrednost posamezne storitve se določi skladno s 4. členom Odvetniške tarife s številom točk, pri čemer se upošteva vrednost točke iz določila 13. člena Odvetniške tarife, ki na dan sklenitve tega dogovora znaša 0,60 EUR. Nagrada, ki jo stranka plača odvetniku, pa se nato izračuna tako, da se točke, ki ustrezajo vrednosti storitve, pomnožijo z vrednostjo točke, ki jo je določil odvetnik za nagrado in znaša 1 EUR (z besedo en evro)."

3Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.

4Zakon o odvetništvu, Ur. list RS, št. 18/93, s spremembami.

5Odvetniška tarifa, veljavna v času sklenitve obravnavane pogodbe, Ur. list RS, št. 2/2015, s spremembami.

6Zakon o varstvu potrošnikov, Ur. list RS, št. 20/98, s spremembami.

7Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95/1993), spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2011/83/EU (UL L 304/2011).

8Navedeno pravno določilo glasi: Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po Odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15 % delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.

9Podčrtalo pritožbeno sodišče.

10VS RS III Ips 69/2018 z dne 11. 12. 2018.

Zveza: