Jedro

V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek s pritožbo pravočasen, če je vložen v roku za plačilo sodne takse, določenem v taksnem plačilnem nalogu (ustavna odločba U-I-41/2013 z dne 10. 10. 2013, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje vlogo dolžnice z dne 19. 9. 2014, ki jo je štelo za predlog za odlog plačila sodne takse in za ugovora zoper plačilna naloga, katera je sodišče izdalo za vloženi pritožbi z dne 24. 5. 2014 in z dne 30. 6. 2014, zavrglo kot prepozno.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnica. Pojasnjuje, da se njena zavržena vloga nanaša na plačilo sodne takse, ki je previsoko odmerjena. Dolžniški znesek 902,73 EUR namreč ni pravilen in naj ga sodišče še enkrat prouči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da je predmet pritožbene obravnave le prvostopenjska odločitev o zavrženju vloge dolžnice z dne 19. 9. 2014 kot prepozne, torej ali so razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrženje vloge pravilni in zakoniti.

5. Pravno sredstvo strank zoper plačilni nalog, s katerim je stranki naloženo plačilo sodne takse za pritožbo, je ugovor (34. a člen Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1). V njem lahko stranka uveljavlja, da je sodna taksa napačno odmerjena ali da je sodno taksa že plačana. Rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog je predpisan v prvem odstavku 34.a člena ZST-1 in znaša osem dni od vročitve plačilnega naloga stranki.

6. Iz plačilnih nalogov z dne 9. 7. 2014, s katerima je bila dolžnica pozvana na plačilo sodne takse za vloženi pritožbi, je razvidno, da je bila dolžnica v pravnem pouku poučena o osemdnevnem zakonskem roku za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

7. Po tretjem odstavku 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe in zavarovanja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), v primeru, ko vročevalec naslovnika sodne pošiljke ne najde, v nabiralniku pusti obvestilo, kje pisanje čaka in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v tem času ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s citirano določbo se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti.(1) Po poteku tega roka se pisanje pusti naslovniku v predalčniku. Slednje je namenjeno zgolj temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročanja - fikciji, res seznanil s pisanjem in nikakor ne temu, da bi se štelo, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s trenutkom, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.

8. Iz vročilnice pripete k l. št. 38 je razvidno, da je bilo dolžnici puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, s katero je sodišče dolžnici poslalo plačilna naloga, dne 19. 8. 2014. V njem je bila naslovnica tudi obveščena, kje se pisanje nahaja in 15-dnevni rok, v katerem mora naslovnica pisanje dvigniti ter posledice, če tega ne stori. 15-dnevni rok za dvig pošiljke je potekel 3. 9. 2014. Ker dolžnica pošiljke v tem roku ni dvignila, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje, da ji je bila sodna pošiljka vročena 3. 9. 2014. Osemdnevni ugovorni rok je tako začel teči 4. 9. 2014, saj se dan vročitve ne všteje v rok (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je iztekel s pretekom 11. 9. 2014. Dolžničina vloga vložena s priporočeno pošto 19. 9. 2014, katero je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo tudi kot ugovor zoper plačilni nalog, je tako prepozna in odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge v delu, v katerem je to vlogo štelo kot ugovor, se izkaže kot pravilna.

9. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek s pritožbo pravočasen, če je vložen v roku za plačilo sodne takse, določenem v taksnem plačilnem nalogu (ustavna odločba U-I-41/2013 z dne 10. 10. 2013, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014).

10. Kot že zgoraj pojasnjeno sta bila dolžnici plačilna naloga za plačilo sodne takse za pritožbi vročena 3. 9. 2014 in osemdnevni rok za plačilo sodne takse ter za vložitev predloga za odlog plačila sodne takse, upoštevajoč prvi odstavke 13. člena ZST-1, je iztekel z dnem 11. 9. 2014. Ker je dolžnica predlog za odlog plačila sodne takse podala šele 19. 9. 2014, torej po izteku roka za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno njeno vlogo v delu, v katerem je štelo, da gre za predlog za odlog plačila sodne takse, kot prepozno zavrglo.

11. Neuspešno dolžnica izpodbija odločitev s trditvami o napačno odmerjeni taksi glede na dolgovan znesek. Kot že pojasnjeno je predmet preizkusa le zakonitost in pravilnost odločitve o zavrženju dolžničine vloge kot prepozne. Šele, če bi dolžnica pravočasno ugovarjala zoper plačilni nalog, bi sodišče presojalo te njene navedbe, prav tako bi šele v primeru, če bi dolžnica pravočasno podala predlog za odlog plačila sodne takse, sodišče ugotavljalo utemeljenost tega predloga po 11. členu ZST-1. 12. Sodišče druge stopnje dolžnici pojasnjuje, da so sodne takse predpisane s taksno tarifo ZST-1 in taksa za pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta, znaša 33,00 EUR (taksna tarifa št. 30010). Višina te takse ni odvisna od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik v izvršilnem postopku.

13. Glede višine terjatve, ki jo dolžnica smiselno prereka, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je ta terjatev ugotovljena v sklepu o izvršbi z dne 14. 12. 2012, izdanem na podlagi verodostojne listine, ki je že pravnomočen. Dolžnica zato z rednimi pravnimi sredstvi višine terjatve ne more izpodbijati in se prisilni izterjavi ne more upirati s trditvami o neobstoju terjatve v višini 902,73 EUR.

14. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op.št.(1): Vročitev se šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Gre za stališče, ki odraža enotno in ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011, sklep II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, sklep III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013, sklep II Ips 38/2013 z dne 6. 6. 2013 in sklep II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013).