Jedro

Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se napadeni sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X K 42541/2015 z dne 17. 1. 2023 na podlagi tretjega odstavka 128. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) o zahtevi okrožnega državnega tožilca, da se mu posreduje izvedensko mnenje za obdolženo A. A., odločilo, da se prepis in kopiranje izvedenskega mnenja z dne 18. 11. 2022 in odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) z dne 16. 11. 2022 ne dovoli.

2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni in odloči, da se prepis in kopiranje izvedenskega mnenja ter odločba ZZZS za obdolženo A. A. državnemu tožilcu dovoli, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje, ki jo napada pritožba, temelji na ugotovitvi, da je bilo potrebno izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, v katerem so zdravstveni podatki obdolžene A. A., ki so občutljivi osebni podatki, zavarovati. Zato je odredilo, da se vloži v posebni ovitek in tako onemogoči, da ga pregledajo nepooblaščene osebe, pregledajo ga lahko le stranke postopka, zagovorniki in člani sodnega senata, na predlog zagovornika obdolženke pa je od glavne obravnave 21. 12. 2022, ko se je izvedensko mnenje obravnavalo, javnost izključilo. Po oceni sodišča prve stopnje bi razkritje podatkov iz izvedenskega mnenja tretjim osebam pomenilo zelo hud poseg v osebnostno sfero obdolženke, s čimer bi lahko utrpela nadaljnjo škodo, zato je državnemu tožilcu izvedensko mnenje dalo na vpogled, ni pa ugodilo njegovi zahtevi, ki jo je podal po glavni obravnavi 27. 12. 2022, da se mu izvod izvedenskega mnenja posreduje ali pa se mu omogoči njegovo kopiranje iz sodnega spisa. Razkritje teh podatkov bi po oceni sodišča prve stopnje predstavljalo nedopusten in povsem nepotreben poseg v osebnostne pravice obdolženke, ker so njeni zdravstveni podatki občutljivi osebni podatki, ki jih je treba v skladu s 14. členom v zvezi z 19. točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) posebej varovati. V napadenem sklepu sodišče prve stopnje pojasnjuje še, da je državnemu tožilcu ob tehtanju ustavne dolžnosti zagotavljanja varstva osebnih podatkov ter pravic procesnih udeležencev do prepisovanja kazenskih spisov odreklo prepis oziroma fotokopiranje izvedenskega mnenja z dne 18. 11. 2022, ni pa mu odreklo pregledovanja in ga tudi ni časovno omejilo. Svojo odločitev je oprlo na tretji odstavek 128. člena ZKP, 38. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 14. člen in 19. točko 6. člena ZVOP-1 ter smiselno uporabo sedmega odstavka 128. člena ZKP, ki se sicer nanaša na tajne podatke po Zakonu o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP).

5. Odločitev sodišča prve stopnje in povzete razloge napadenega sklepa pritožba državnega tožilca utemeljeno graja. Pravilno navaja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na tretji odstavek 128. člena ter smiselno uporabo sedmega odstavka tega člena ZKP neutemeljeno. V prvem odstavku 128. člena ZKP določa, da se sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov vsakemu, ki ima upravičen interes, v tretjem odstavku istega člena pa določa, da se pregled in prepis posameznih kazenskih spisov sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena od glavne obravnave. Okoliščina, da je bila javnost od glavne obravnave izključena, ko je bilo prebrano oziroma ko se je obravnavalo izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke za obdolženo A. A., pa ne pomeni, da se sme državnemu tožilcu prepis mnenja odreči. Obdolženec in tožilec imata v kazenskem postopku položaj enakopravnih strank, v kolikor ta zakon ne določa drugače, kot določa v prvem odstavku 16. člena ZKP, in slednji nikjer ne določa, da se sme državnemu tožilcu omejiti pravica do dostopa listin in s tem pravica do enakopravnega položaja strank v postopku tako, da se mu dovoli le vpogled v listine, ne pa tudi njihov prepis. Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.

6. Državnemu tožilcu ni potrebno izkazati upravičenega interesa do celovitega dostopa do listin v kazenskem spisu, temveč ima enako kot nasprotna stranka in zagovornik pravico pregledovati in prepisovati kazenske spise, pri čemer tudi ni logično, da tisti, ki lahko pregleduje spis, spisa ne bi smel tudi prepisati, saj je takšno razlikovanje smiselno le glede spisov, ki imajo oznako tajnosti1. 7. Neutemeljeno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo sedmega odstavka 128. člena ZKP, ker se navedena določba, kot pravilno opozarja pritožba, nanaša na varovanje podatkov, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke, to je ZTP. Prepoved sodišča prve stopnje državnemu tožilcu, da pridobi prepis oziroma kopijo izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke in odločbe, ki jo je ZZZS izdal obdolženki, pa ne gre opreti niti na 14. člen ter 19. točko 6. člena ZVOP-1, saj državnega tožilca kot stranko v kazenskem postopku, v katerem se uporabljajo listine, ki vsebujejo zdravstvene podatke obdolženca, ni mogoče šteti med nepooblaščene osebe za dostop do teh osebnih podatkov. Podatki o zdravstvenem stanju obdolžencev in oškodovancev so tudi v drugih kazenskih postopkih, ne le v obravnavanem, osebni podatki tistih, na katere se nanašajo in so pomembni za presojo dejanskega stanja kaznivih dejanj ali, kot v obravnavanem primeru, za presojo zdravstvene sposobnosti obdolženca, da se udeležuje glavne obravnave in s tem možnosti izvedbe kazenskega postopka. Čeprav gre za osebne podatke udeležencev v postopku, se državnemu tožilcu kot stranki kazenskega postopka ne more omejiti dostop do njih tako, da se mu ne dovoli prepis oziroma pridobitev kopij listin, ki takšne podatke vsebujejo, saj mu je s tem onemogočena ustrezna seznanitev z vsebino listin in njihov študij ter aktivno sodelovanje v postopku.

8. Z odredbo z dne 2. 12. 2022 (list. št. 2683), iz katere izhaja, da se izvedensko mnenje za obdolženo A. A. vloži v poseben ovitek in tako onemogoči vpogled vanj nepooblaščenim osebam ter da se do naroka glavne obravnave dovoli vpogled v izvedensko mnenje le strankam postopka, zagovornikom in članom sodnega senata, ki odloča v obravnavani zadevi, je predsednica senata odredila tudi, da mora biti ob vpogledu v kuverto narejen zapis o tem, kdo in kdaj ter na kakšni pravni podlagi je vpogledal izvedensko mnenje, stranke oziroma zagovorniki, ki bodo v kuverto oziroma izvedensko mnenje vpogledali, pa morajo podpisati izjavo, da so seznanjeni z dolžnostjo varovanja podatkov iz izvedenskega mnenja kot tajnih in da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje. Tudi glede na navedeno je nerazumljivo nezaupanje sodišča, da državni tožilec, ki je kot predstavnik državnega organa k temu zavezan, ne bi skrbno varoval zdravstvenih podatkov obdolženke, če bi z njimi razpolagal v pisni obliki.

9. Pritožba državnega tožilca se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko se v utemeljitvi svoje odločitve sklicuje na to, da izvedensko mnenje ni dokaz, ki bi se nanašal na očitek iz obtožbe, temveč da gre zgolj za mnenje o sposobnosti obdolžene A. A. za sodelovanje na glavni obravnavi. Pri tem pravilno navaja, da so tudi dokazi, ki se nanašajo na procesno sposobnost obdolžencev, podvrženi dokaznemu postopku in dokaznim pravilom ter da je tudi izvedensko mnenje glede procesne sposobnosti obdolženke, da se udeležuje glavne obravnave, dokaz, ki ga ima pravico državni tožilec izpodbijati, kar lahko stori le, če mu je omogočen neomejen in celovit dostop do spisovnega gradiva. Zgolj vpogled v izvedensko mnenje in njegovo branje, ker mu je onemogočena pridobitev prepisa teh listin, državnemu tožilcu ne zagotavlja enakosti orožij enakopravnih strank v kazenskem postopku.

10. Po obrazloženem, ker je pritožba državnega tožilca utemeljena, je pritožbeno sodišče o njej odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje bo zahtevi tožilca za posredovanje kopij navedenih listin z odredbo ugodilo.

11. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

1 Prim.: mag. Štefan Horvat, ZKP s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 273 in 275.