Jedro

Treba je namreč upoštevati, da je namen BPP uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je delno ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A. A. tako, da ji je odobrila redno BPP v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. N 42/2021, v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 11. 10. 2022 od 18. 1. 2023 dalje, v presežku pa je zahtevo za svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku pred sodiščem na drugi stopnji in za oprostitev plačila stroškov pred sodiščem druge stopnje kot neutemeljeno zavrnila. Za izvajalko je določila odvetnico B. B. 2. V obrazložitvi je navedla, da je prosilka vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah N 42/2021, in sicer zaradi pritožbe zoper sklep. Toženka je ugotovila, da prosilka A. A. (v nadaljevanju prizadeta stranka) izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Glede objektivnega kriterija, ki je določen v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), pa je toženka ugotovila, da je prosilka v nepravdnem postopku N 42/2021 bila udeležena kot nasprotna udeleženka zaradi ureditve meje. Sodišče pa je s sklepom z dne 11. 10. 2022 sklenilo, da se meja med nepremičninami parc. št. 776 k.o. ..., k.o. ..., last A. Ž. I. in nepremičnino parc. št. 820/1 k.o. ..., last prosilke, in parc. št. 793 in 822 k.o. ..., določi tako, da poteka po točkah A, ki predstavljajo tromejo med zemljišči parc. št. 793, 776 in 820/2 k.o. ..., in tako naprej. Prosilka pa se s takšno odločitvijo meje ne strinja. Iz njene prošnje pa izhaja, da želi vložiti pritožbo smiselno zaradi nepopolnega in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po pozivu, da pojasni razloge za vložitev pritožbe, je prosilka navajala, da v točki M1 poteka na novo določena meja po sredini jarka, tako da ji je v tem delu odvzeta parc. št. 820/1. V tem delu parcele so nameravali zgraditi biološko čistilno napravo odpadnih voda, kjer imajo že več desetletij speljan odtok odpadnih voda. In s tako določeno mejo jim je to onemogočeno, ker jim je odvzeta brežina vzhodno od novo postavljene meje od točke M1, M2 pa vse do točke M7. Z novo postavljeno mejo bo sedaj prišlo še do večjih sporov zaradi odpadnih voda. V delu meje v točkah M8 in M7 in parc. št. 610 pa raste gozdno drevje, katerega ne bodo mogli posekati in izvleči iz tega dela parcele, ker je parcela 820/1 z novo postavljeno mejo med točkama M7 in M6 in parc. št. 620 zožena na 1,6 m oziroma poteka po sredini parcele 820/1 in bo s tako postavljeno mejo onemogočeno spravilo drevja iz tega dela, posledično pa bo zagotovo prišlo še do večjih sporov. Prosilka meni, da je tako določena meja nerazumna in ni urejena na način, da bi preprečila nadaljnje spore. Toženka je glede na uporabo pravil Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ocenila, da ima prosilka verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je iz postopka glede na njene navedbe zanjo življenjskega pomena. Meni namreč, da je meja nerazumna in bo posledica kot določena meja prišlo do večjih sporov. Meni, da je razumno, da se prosilki dodeli BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, ker je sama ne bi zmogla sestaviti, saj je prava neuka stranka.

3. Tožnik v tožbi izpostavlja, da so v prošnji sicer navedeni dopustni pritožbeni razlogi, vendar niso konkretizirani in niso navedena pravno relevantna dejstva niti o tem, ali je dejansko stanje ugotovljeno nepravilno ali nepopolno oziroma katere določbe je sodišče uporabilo narobe oziroma jih ni uporabilo, pa bi jih moralo, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali prosilka izpolnjuje verjetne izglede za uspeh. Izpostavlja, da mora prosilec v prošnji pojasniti ne le, zakaj želi v zadevi vložiti pritožbo, ampak izraziti vsaj minimalno verjetnost za uspeh v sodnem postopku oziroma razumnost zadeve. V nasprotnem primeru bi namreč vsak, ki želi zoper sodno odločbo vložiti pritožbo ob izpolnjenem subjektivnem pogoju avtomatično bil upravičen do dodelitve BPP zgolj s tem, ko bi v prošnji naštel dopustne pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, kar pa ni namen ZBPP. Ker je pritožbene razloge tako prosilka navedla zgolj pavšalno in nekonkretizirano, ni izkazala, da ima možnost za uspeh. Izpostavlja tudi, da iz podatkov spisa ni razbrati, da bi prosilka bila v postopku ureditve meje udeležena kot prvo nasprotna udeleženka in je bila na mejno obravnavo pravilno vabljena in zastopana kadarkoli prej, zatrjevala okoliščine, ki jih zatrjuje kot pritožbene razloge. Zato so to pritožbene novote za katere prosilka ni izkazala zakaj jih ni mogla zatrjevati prej. In te ne morejo biti predmet pritožbenega postopka.

4. Toženka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Prizadeta stranka izpostavlja, da je odvetnica za opravljeno delo prejela izplačilo nagrade v znesku 76,13 EUR, zato se najprej sprašuje, ali je smotrno vodit postopek na Upravnem sodišču za tako minoren znesek in če to prestane test sorazmernosti. Izpostavlja, da je bila pritožba potrebna, saj ima njihova družina vseskozi občutek, da se jim godi krivica in da so zaradi postopkov za ureditev meje izgubili precejšen del zemljišča, ki so ga pošteno odkupili v letu 2009 od Občine Vitanje po sporazumno dogovorjeni ceni za kvadratni meter ter so naivno verjeli, da bodo te kvadratne metre zemljiško lahko tudi dejansko izkoriščali za kmetijsko dejavnost v manjši hriboviti kmetiji, kjer so pogoji za kmetijstvo že tako zelo težki. Navaja pritožbene razloge, ki so bili vloženi in navajani v pritožbi. Nadalje izpostavlja, da je prava neuka stranka in da je pač navedla vsebino na pritožbo glede na prejšnjo pritožbo in tam navedene pritožbene razloge ter je verjela, da to zadostuje. Kolikor ne bi zadostovalo, bi morala biti pozvana na dopolnitev. Nato navaja sodno prakso.

6. V pripravljalni vlogi tožnik izpostavlja vlogo Državnega odvetništva kot zastopnika javnega interesa ter ponovno poudarja, da so razlogi, ki se navajajo v pritožbi, sedaj pritožbene novote in ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V predmetnem postopku je sporno, ali prošnja prizadete stranke za dodelitev BPP za nepravdni postopek N 42/2021 izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP, pri čemer je glavni očitek tožnika, da prizadeta stranka ni izkazala vsaj minimalno verjetnost za uspeh v sodnem postopku oziroma razumnost zadeve in da že v času odločanja ni navajala okoliščin, ki jih navaja v predlogu.

9. Objektivni pogoj za dodelitev BPP je določen v 24. členu ZBPP. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek... (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

10. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe 24. člena ZBPP organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dejstev in dokazov, kot jo opravi v vsakem konkretnem sodnem postopku sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Stališče sodne prakse je, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo, verjetnosti za uspeh, ki presega standard očitnosti (tako v zadevah I U 357/2013, II U 67/2014 in II U 177/2015). Vendar pa tretji odstavek te določbe nalaga organu za BPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. V skladu s sodno prakso za zavrnitev prošnje za BPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da je spoznavna na prvi pogled brez poglobljene analize (tako II U 322/2020 in II U 335/2017). Gre za zadeve, kjer obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka.

11. Utemeljen je ugovor prizadete stranke, da je razpravljanje o tem, kaj so pritožbene novosti v nepravdnem postopku, stvar vsebinske presoje verjetnosti za uspeh, ki presega standarde očitnosti in je organ za BPP ni dolžan opraviti. Glede na določbo 42. člena ZNP, ki določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače, je glede meje preizkusa pritožbe potrebno uporabiti ZPP. 350. člen ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Nadalje je določeno, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Navedeno pomeni, da tudi če stranka v pritožbi ne navaja podrobno pravno relevantnih dejstev za uspeh pritožbe je že pavšalno navajanje dopustnih pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP dovolj, da se lahko sodba sodišča prve stopnje razveljavi iz razlogov, ki jih opravi pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa. Navedeno pa razširja strankine izglede za uspeh in oži razloge, zaradi katerih je pritožba očitno nerazumna.

12. Pri vsem navedenem je treba namreč upoštevati, da je namen BPP uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Tu je potreben restriktiven pristop, kar je toženka pri odločanju tudi upoštevala.

13. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj med strankami ni bilo sporno dejansko stanje zadeve (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), sporno ni bilo, kaj je tožnica navedla v prošnji BPP, sporna je bila le pravilna uporaba 24. člena ZBPP, in sicer kako daleč gre organ v presoji verjetnosti za uspeh.