Jedro

Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 40629/2008 z dne 17. 06. 2008 za znesek glavnice 14.933,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 479,07 EUR od 08. 07. 2007 dalje do plačila, - 145,80 EUR od 01. 11. 2007 dalje do plačila, - 313,48 EUR od 22. 12. 2007 dalje do plačila, - 7.092,00 EUR od 01. 01. 2008 dalje do plačila, - 1.072,86 EUR od 31. 01. 2008 dalje do plačila, - 2.364,00 EUR od 01. 02. 2008 dalje do plačila, - 1.103,89 EUR od 08. 02. 2008 dalje do plačila in - 2.364,00 EUR od 01. 03. 2008 dalje do plačila ter v 4. odstavku izreka za znesek 122,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od dne 12. 07. 2008 dalje do plačila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za 2.519,78 EUR ter sklep o izvršbi razveljavilo za isti znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 04. 2005 do plačila in za 18,33 EUR izvršilnih stroškov (2. točka izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo še pravdne stroške v višini 1.171,40 EUR z zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo v delu, v katerem ni uspela, pritožila. Uveljavljala je pritožbene razloge po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da utemeljeni pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ji sodišče prve stopnje ni omogočilo izjave na dopis Z. z dne 06. 07. 2010, ki ga je pridobilo že po končani glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo 19. 04. 2011 sklenilo, da bo izdalo odločbo o glavni stvari po prejemu odgovora Z. Ta naj bi podal izjavo o rezultatih monitoringa za industrijsko čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod. Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo (1. odstavek 286.b člena ZPP). Pri tem pa še dodaja, da je tožeča stranka zatrjevala, da tožena stranka razpolaga z rezultati monitoringa za industrijsko čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod, čemur tožena stranka ni nasprotovala. Zato se domneva, da je rezultate poznala. Sama pa rezultatov monitoringa v potrditev svojih navedb, da tožeča stranka ni izpolnjevala obveznosti v skladu s pogodbo ni predložila, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da uveljavljana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Pritožnica po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni uspela uveljaviti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z njenimi ugovori, da tožena stranka ni pravilno izpolnjevala pogodbe. Pravdni stranki sta v 2. členu Pogodbe št. 501/2-7 (B/2) opredelili vsebino in obseg del izvajalca, v 7. členu pogodbe pa se je tožena stranka zavezala plačevati tožeči stranki za vodenje in delo na čistilni napravi mesečno anuiteto neto 1.970,00 EUR. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo dokazno breme o tem, da je tožena stranka pozivala tožečo stranko k pravilni izpolnitvi njenih obveznosti, na strani tožene stranke. V ugovoru je tožena stranka navedla, da je telefonsko in ustno na nepravilnosti opozarjala predstavnike tožeče stranke ter da je večino pogovorov z upnikom vodil M. G. Tega je sodišče tudi zaslišalo. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot nepotreben dokaz v zvezi z grajanjem zavrnilo dokaz z zaslišanjem prič D. G., S. C., S. K. in M. L. Tožeča stranka je njihovo zaslišanje res predlagala v dokaz trditvam, da je delo grajala ustno; ker pa ni navedla konkretnih dejstev, ki bi se nanašale na njihove relevantne razgovore s predstavniki upnika, sodišče poleg dokaza z zaslišanjem M. G., njihovega zaslišanja ni bilo dolžno izvesti.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki plačala 26. 03. 2008 znesek 4.000,00 EUR ter da pri plačilu ni navedla, katero od več obveznosti poravnava tožeči stranki. Pravilno je pritrdilo tožeči stranki, da je imela podlago v 2. odstavku 287. člena OZ, da s plačilom poravna obveznost po računu 50172-05, ki je prvi zapadel v plačilo. V trenutku plačila 26. 03. 2008 ta terjatev še ni bila zastarana. Zato je tožeča stranka utemeljeno ugovarjala, da s plačilom zneska 4.000,00 EUR ni prenehala nobena druga od vtoževanih terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zastaranje nastopilo 28. 04. 2008, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek glede preostanka terjatve po računu iz leta 2005, ki še ni bil plačan in ga je tožeča stranka vtoževala s tožbo, vloženo 18. 06. 2008. Obrazloženo pa je zavrnilo trditve tožeče stranke, da je s plačilom poravnala obveznost po računu 4413-07, čemur tožena stranka s pritožbo izrecno ne nasprotuje. Iz navedenega sledi, da nobena od vtoževanih terjatev s plačilom 26. 03. 2008 ni prenehala. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti za plačanih 4.000,00 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je poleg terjatve iz računa 4413-07 za storitev upravljanja po 7. členu Pogodbe za oktober, november in december 2007, prisodilo tožeči stranki tudi zahtevani znesek za storitev upravljanja v mesecu januarju 2008 (račun 196) in februarju 2008 (račun 469). Pritožbeno sodišče glede na navedeno obdobje priznanega plačila po Pogodbi (januar in februar 2008) ocenjuje, da so nerelevantne pritožbene trditve, da je tožeča stranka z deli po Pogodbi prenehala najpozneje 18. 06. 2008. Navedeno dejstvo v ničemer ne omaje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pač pa jo kvečjemu potrjuje.

9. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper odmero stroškov. Pri tem navede, da je sodišče prve stopnje izračunalo uspeh tožeče stranke v višini 87%, ki pa po oceni tožene stranke ni pravilen. Poudari, da je tožeča stranka z zahtevkom v višini 19.088,27 EUR uspela le v višini 14.933,99 EUR.

10. S pritožbenim očitkom zmotno upoštevanega procenta uspeha tožeče stranke se pritožbeno sodišče ne strinja. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da tožena stranka do povrnitve stroškov v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni upravičena (1. odstavek 158. člena ZPP). Te ugotovitve tožena stranka niti ne prereka, zato ni pravilno njeno smiselno izraženo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov njenega uspeha upoštevati večji od 13% uspeha v pravdi.

11. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ni uspela uveljaviti pritožbenih razlogov; ker pa tudi sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).