Jedro

Iz izreka sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je bila razveljavljena odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo polovice vrednosti osnovnih sredstev podjetja. Čeprav je v obrazložitvi pritožbeno sodišče navedlo, da je tožnikova pritožba neutemeljena in da je treba odločitev o zavrnitvi denarnega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev podjetja potrditi, zaradi razveljavitve 1./2. točke izreka sodišča prve stopnje o tem zahtevku še ni pravnomočno odločeno. Zato revizija v tem delu ni dovoljena.

Ker odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje pravdnih strank ni obrazložena, sta sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo 7.876,40 EUR (prej 1.887.501,06 SIT), zavrže. Sicer se reviziji ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje (v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo osnovna sredstva podjetja) razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper toženko vložil tožbeni zahtevek: 1) za ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo dva poslovna prostora in osnovna sredstva podjetja; 2) za ugotovitev, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka in 3) da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 14.736,15 EUR (prej 3.531.372 SIT), ki se nanaša na polovico vrednosti prvega poslovnega prostora, znesek 22.739,26 EUR (prej 5.449.236,95 SIT), ki se nanaša na polovico vrednosti drugega poslovnega prostora in znesek 7.876,40 EUR (prej 1.887.501,06 SIT), ki se nanaša na polovico vrednosti osnovnih sredstev podjetja.

2. Sodišče prve stopnje je: 1) ugodilo zahtevku za plačilo 13.643,56 EUR (prej 3.269.542 SIT), kar pomeni 30 odstotkov vrednosti prvega poslovnega prostora in plačilo 8.841,69 EUR (prej 2.118.823,20 SIT), kar pomeni 30 odstotkov vrednosti drugega poslovnega prostora (I./1. točka izreka); 2) odločilo, da tožnikov delež na skupnem premoženju znaša 30 odstotkov, toženkin delež pa 70 odstotkov ter višji tožbeni zahtevek zavrnilo (I./2. točka izreka) in 3) zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da skupno premoženje pravdnih strank obsega prvi in drugi poslovni prostor ter osnovna sredstva podjetja (I./3. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo toženkini reviziji in razveljavilo I./1. in I./2. točko izreka sodišča prve stopnje. Sicer je zavrnilo toženkino pritožbo in tožnikovo pritožbo v celoti ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo. Sodbo izpodbija v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje in o zavrnitvi zahtevka za plačilo 7.876,40 EUR (polovica vrednosti osnovnih sredstev podjetja). Pritožbeno sodišče je zmotno ugotovilo, da je tožnik zahtevek za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje spremenil v zahtevek za plačilo polovice njihove vrednosti. Tožnik je namreč oba zahtevka uveljavljal kumulativno. Tako sta sodišči ugotovitveni zahtevek zavrnili brez obrazložitve.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je delno nedovoljena, delno pa utemeljena.

O nedovoljenosti revizije

7. Iz izreka sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je bila razveljavljena tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo polovice vrednosti osnovnih sredstev podjetja. Ta odločitev je namreč vsebovana v I./2. točki izreka sodišča prve stopnje, ki je bila v celoti razveljavljena. Čeprav je v obrazložitvi pritožbeno sodišče navedlo, da je tožnikova pritožba neutemeljena in je treba odločitev o zavrnitvi denarnega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev podjetja potrditi, zaradi razveljavitve I./2. točke izreka sodišča prve stopnje o tem zahtevku še ni pravnomočno odločeno. Zato revizija v tem delu ni dovoljena in jo je treba zavreči (prvi odstavek 367. člena v zvezi s 374. členom ZPP).

O presoji utemeljenosti revizije

8. Tožnik ima prav, da je poleg zahtevka za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje pravdnih strank naknadno zahteval še plačilo polovice njihove vrednosti v višini 7.876,40 EUR in da svojega ugotovitvenega zahtevka ni spremenil v dajatvenega kot ugotavlja pritožbeno sodišče. To pomeni, da bi morali nižji sodišči odločati o obeh zahtevkih in svojo odločitev obrazložiti. Ker odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje pravdnih strank ni obrazložena, sta sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi tega je bilo treba sodbi nižjih sodišč v navedenem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

9. Odločitev o pridržanju odločitve o stroških revizijskega postopka za končno odločbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.