Jedro

Sklep o zavrnitvi predloga za združitev zadev je sklep procesnega vodstva, zoper tak sklep pa ni pritožbe.

Plačilo predujma ne predstavlja fakultativne izpolnitve, z izpolnitvijo katere bi bila izpolnjena tudi v tej zadevi uveljavljana nedenarna obveznost. Predujem, ki se izterjuje v drugi zadevi, bo potreben za dosego izpolnitve nedenarne terjatve v tej zadevi, ki pa bo izpolnjena šele tedaj, ko bodo opravljena dejanja iz izvršilnega naslova, namesto dolžnika pa jih bo izpolnil nekdo drug. Dolžnik je samo višino določenega predujma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, imel možnost izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Ker nedenarna obveznost in plačilo predujma tudi nista alternativni obveznosti, z delno izpolnitvijo nedenarne obveznosti dolžnik ni postal prost plačila obveznosti predujma v znesku, kot je bil predviden za sanacijo ventilacije. Določeni predujem je le ocena vrednosti zneska, ki bo potreben za opravo dejanj iz izvršilnega naslova. Znižanja predujma ni mogoče uveljavljati z ugovorom po izteku roka, saj v tej zadevi ne gre za izterjavo denarne terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje za znesek 250,00 EUR, kolikor je znašal dejanski strošek sanacije ventilacije, znižalo predujem, je delno že ugotovilo obseg dejanskih stroškov sanacije, kar bo potrebno za sprejem dokončnega sklepa o višini stroškov, pri čemer tega konkretnega zneska (250,00 EUR) dolžnik ne bo dolžan kriti. V primeru, ko se naknadno pokaže, da je bilo na podlagi odločitve o položitvi predujma od dolžnika pridobljeno več sredstev, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov oprave dejanj iz izvršilnega naslova, sodišče razliko vrne dolžniku. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba upnika zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v tistem delu 4. točke izreka, v katerem sodišče upniku ni priznalo več kot 1.056,52 EUR stroškov, potrdi.

II. Upniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

III. Pritožba dolžnika se zavrne in sklep v tistem delu 2. točke izreka, v katerem sodišče predujma ni znižalo na manj kot 121.813,04 EUR, ter v 3., 4. in 5. točki izreka potrdi.

IV. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za združitev predmetne izvršilne zadeve z izvršilno zadevo I 1010/2015 zavrnilo (1. točka izreka sklepa), ugovoru dolžnika po izteku roka delno ugodilo in izvršbo ustavilo za sanacijo ventilacijskih kanalov ter vrednost predujma zmanjšalo na 121.813,04 EUR (2. točka izreka sklepa), v preostalem ugovor dolžnika po izteku roka zavrnilo (3. točka izreka sklepa), sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške ugovornega postopka po izteku roka v višini 1.056,523 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (4. točka izreka sklepa) in odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka po izteku roka (5. točka izreka sklepa).

**O pritožbi upnikov**

2. Zoper 1. točko izreka sklepa in zoper tisti del 4. točke izreka, v katerem sodišče upniku ni priznalo več kot 1.056,52 EUR stroškov, se po pooblaščencu pravočasno pritožujejo upniki. Navajajo, da gre v predmetni izvršbi in izvršbi I 1010/2015 za enotno zadevo, zato je odločitev v 1. točki izreka nerazumna in nelogična. Izvršilni postopek I 1010/2015 je le nadaljevanje izvršbe po istem pravnomočnem izvršilnem naslovu. Odločitev, da združitev zadev ni več možna, predstavlja črkobralstvo. V zvezi z nepriznanjem stroškov za nagrado za druge obrazložene vloge pa bi zadostoval le vpogled v spis in bi sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priznanje. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper 1. točko izreka ni dovoljena, zoper tisti del 4. točke izreka, v katerem sodišče upniku ni priznalo več kot 1.056,52 EUR stroškov, pa ni utemeljena.

4. Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za združitev zadev ali o razločitvi postopka (8. točka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), je sklep procesnega vodstva. Po določbi 15. člena ZIZ se namreč v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Ker torej ZIZ tega dela postopka ne ureja, se tudi v izvršilnem postopku smiselno uporablja določba 8. točke prvega odstavka 270. člena ZPP, ki določa, da ima med pripravami za glavno obravnavo predsednik senata pravico odločati o združitvi pravd in o razločitvi postopka. Nadalje pa ZPP v tretjem odstavku 270. člena določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Prav takšno odločitev pa je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijani 1. točki izreka sklepa, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper navedeno 1. točko izreka zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Zoper tisti del 4. točke izreka, v katerem sodišče prve stopnje upnikom ni priznalo več kot 1.056,52 EUR stroškov postopka, pa pritožba ni utemeljena. Drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, česar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upniki niso storili. V nasprotju s stališčem upnikov ni dolžnost sodišča, da samo išče, za katere vloge bi bilo stranki mogoče priznati stroške.

6. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo upnikov v tem delu zavrnilo ter sklep v navedenem izpodbijanem delu 4. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O dolžnikovi pritožbi**

8. Zoper tisti del 2. točke izreka, v katerem sodišče prve stopnje predujma ni znižalo na manj kot 121.813,04 EUR, 3., 4. in 5. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je dolžnik predujem v celotni višini že plačal, pa sodišče kljub temu še ni ustavilo izvršbe. Sodišče je v tem postopku v celoti upoštevalo upnikove navedbe glede višine predujma za sanacijo, pri čemer del predujma za sanacijo prezračevanja znaša 6.750,00 EUR oziroma z DDV 8.235,00 EUR. Treba je izhajati iz predpostavke, da je postavka "prezračevanje" sanirana in stroškov za sanacijo prezračevanja ni mogoče "prenesti" na sanacijo drugih delov. Zato bi bilo predujem treba znižati za 6.750,00 EUR. To, da sta izvedenca ta strošek sanacije ocenila le na 250,00 EUR, pomeni le, da je predračun za stroške nerealen in napihnjen. Noben od izvedencev tudi ni upošteval in se ni opredelil do dopisa A. d.o.o., da s strani upnikov na popravilo tedaj ni bilo nobenih pripomb. Vzrok za sedaj morda neustrezno stanje je namreč drastično zanemarjanje, kar je razvidno tudi iz fotografij v spisu. Vsa sanacijskega dela so bila opravljena kvalitetno in s kvalitetnimi materiali. Trditev, da je treba izvesti neprepusten premaz pod ploščicami, je v nasprotju z načrtom in stroko, saj je izvedena hidroizolacija na naklonskem betonu in izvedena na robih odkapna pločevina, ki odvaja vodo, ki pronica skozi estrih. Izvedenca nista ovrednotila vrednosti sanacije, čeprav bi to morala, saj sta ugotovila, da so bile nepravilnosti vsaj v pretežnem delu vendarle sanirane. Sanacija je bila v pretežnem delu opravljena oziroma napake v pretežni meri sanirane. Dolžnik se ne strinja z navedbami izpodbijanega sklepa, da naj bi na ogledu izvedenca B. na kraju samem med udeleženci ogleda bila nesporna vlažnost na določenih mestih. Priglaša pritožbene stroške.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. V danem primeru je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve (odprave gradbenih napak). Prav tako je v sklepu z dne 4. 11. 2013, ki je pravnomočen, dolžniku naložilo, da je dolžan na račun sodišča založiti znesek 122.063,04 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem, ker bo nekdo drug po naročilu upnikov opravil dejanja iz izvršilnega naslova (navedena odločitev predstavlja izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve skladno s četrtim odstavkom 225. člena ZIZ1). Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru po izteku roka delno ugodilo zaradi delne izpolnitve nedenarne terjatve (ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ), za znesek 250,00 EUR pa je tudi zmanjšalo vrednost predujma.

11. S pritožbeno navedbo, da je celoten predujem že plačal, dolžnik ne more uspeti. Plačilo predujma ne predstavlja fakultativne izpolnitve, z izpolnitvijo katere bi bila izpolnjena tudi v tej zadevi uveljavljana nedenarna obveznost (primerjaj 390. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in 312. člen ZPP). Predujem, ki se je izterjal v zadevi I 1010/2015, bo potreben za dosego izpolnitve nedenarne terjatve v tej zadevi, ki pa bo izpolnjena šele tedaj, ko bodo opravljena dejanja iz izvršilnega naslova, namesto dolžnika pa jih bo izpolnil nekdo drug. Dolžnik je samo višino določenega predujma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, imel možnost izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi zoper sklep z dne 4. 11. 2013, vendar dolžnik z navedenim ni uspel. 12. Ker nedenarna obveznost in plačilo predujma tudi nista alternativni obveznosti (384. člen OZ), z delno izpolnitvijo nedenarne obveznosti dolžnik ni postal prost plačila obveznosti predujma v znesku, kot je bil predviden za sanacijo ventilacije. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje predujem moralo znižati za znesek 6.750,00 EUR. Pri tem ne gre za "prenašanje" tega dela predujma na druge postavke. Določeni predujem je le ocena vrednosti zneska, ki bo potreben za opravo dejanj iz izvršilnega naslova2, njegov namen pa je lažja izterjava nedenarne terjatve, saj bi stroške obsežne sanacije sicer upniki morali založiti sami (ter jih naknadno izterjevati od dolžnika). Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da je ocenjeni znesek 6.750,00 EUR verjetno predvideval, da bo potrebna sanacija ventilacije tudi v posameznih stanovanjih, ne le na podstrešju, od koder bi lahko izvirala razlika do ugotovljenega dejanskega stroška sanacije ventilacije v višini 250,00 EUR, vendar navedeno v tej fazi postopka ni več bistveno. Kot rečeno bi namreč dolžnik že z rednimi pravnimi sredstvi moral izpodbijati višino predujma. Znižanja predujma pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom po izteku roka, saj v tej zadevi ne gre za izterjavo denarne terjatve.

13. S tem, ko je sodišče prve stopnje za znesek 250,00 EUR, kolikor je znašal dejanski strošek sanacije ventilacije, znižalo predujem, je delno že ugotovilo obseg dejanskih stroškov sanacije, kar bo potrebno za sprejem dokončnega sklepa o višini stroškov iz tretjega odstavka 225. člena ZIZ (tega zneska dolžnik ne bo dolžan kriti, saj je sanacijo ventialcije opravil sam). V primeru namreč, ko se naknadno pokaže, da je bilo na podlagi odločitve o položitvi predujma od dolžnika pridobljeno več sredstev, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov oprave dejanj iz izvršilnega naslova, sodišče razliko vrne dolžniku. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca.3 Ker je dolžnik nedenarno terjatev le delno izpolnil, je sodišče izvedenca tudi pozvalo, da oceni le vrednost opravljene sanacije ventilacije in ne drži pritožbeni očitek, da bi izvedenca morala oceniti tudi vrednost celotne sanacije.

14. S svojimi (ugovornimi in) pritožbenimi trditvami, da na popravilo keramike s strani upnikov ni bilo pripomb (od upnikov, ki niso strokovnjaki na tem področju, ni mogoče pričakovati, da bi imeli pripombe na samo izvajanje del in izvedbo, dokler se posledice slabe izvedbe ne razkrijejo), da so bila dela opravljena kvalitetno in s kvalitetnimi materiali ter da je bila sanacija v pretežnem delu opravljena oziroma napake v pretežni meri sanirane, dolžnik ni uspel izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izpolnil večine njegovih nedenarnih obveznosti. Da je temu tako, sta ugotovila izvedenca gradbene stroke, ki sta bila postavljena na predlog dolžnika v ugovoru po izteku roka, in v katerih mnenje in izpovedbo tudi višje sodišče nima razloga dvomiti, tudi ne v mnenje izvedenca, da je treba izvesti neprepusten premaz pod ploščicami. Da bi bilo to v nasprotju z načrtom in stroko, dolžnik z ničemer ne izkaže, skladno z izvršilnim naslovom pa mora dolžnik sanirati podlage pod keramičnimi ploščicami. Glede na to, kaj je bil med strankama povod in predmet spora, to po naravi stvari pomeni, da morajo biti podlage take, da preprečujejo zamakanje in vdor meteornih voda.

15. Končno pa ni utemeljena niti pritožbena navedba, da se dolžnik ne strinja, da naj bi na ogledu izvedenca na kraju samem med udeleženci ogleda bila nesporna vlažnost na določenih mestih. V izpovedbo izvedenca na naroku tudi višje sodišče nima razloga dvomiti, verodostojnosti te izpovedbe pa dolžnik tudi ne izpodbija z nobenimi konkretnimi navedbami.

16. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o dolžnikovem ugovoru, je pravilna tudi odločitev o stroških, saj je dolžnik z ugovorom uspel le v sorazmerno majhnem delu (tretji odstavek 154. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu 2. točke, 3. 4. in 5. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gre za specifičen izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik zahteva izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve v adhezijskem izvršilnem postopku, tako M. Dika, Građansko ovršno pravo, I. knjiga – Opće građansko ovršno pravo, Narodne novine, Zagreb 2007, stran 699. 2 Primerjaj sklep VSL II Ip 686/2015. 3 M. Dika, navedeno delo, stran 700 in 701.