Jedro

Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v v Celju na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor zoper obdolženega A. A. iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za dva meseca tj. do vključno 12. 6. 2022 do 14.40 ure.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženega A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, natančneje zaradi kršitve določb 205. člena ZKP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, smiselno pa tudi odpravo pripora zoper obdolženega oziroma nadomestitev pripora z milejšim ukrepom npr. javljanjem na policijski postaji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ugotovilo, da niso izkazane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za podaljšanje pripora – da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, realna in konkretna ponovitvena nevarnost ter begosumnost, kot tudi sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Uvodoma je v zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi moral obdolžen A. A. biti izpuščen na prostost, ker je bil pripor zoper njega odrejen za en mesec, do 12. 4. 2022, sklep senata z dne 11. 4. 2022, s katerim je bilo predhodno odločeno o podaljšanju pripora, pa je bil razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 28. 4. 2022, potrebno pojasniti, da so takšna pravna naziranja zmotna. Sodišče prve stopnje je namreč o podaljšanju pripora zoper obdolženega A. A. odločilo 11. 4. 2022, torej pred iztekom časa, za katerega je bil zoper obdolženega A. A. odrejen pripor, razveljavitev tega sklepa s strani pritožbenega sodišča z dne 28. 4. 2022 pa ne predstavlja podlage za izpustitev obdolženca na prostost. S sklepom pritožbenega sodišča namreč ni bilo odločeno, da se obdolženca izpusti na prostost oziroma da se pripor odpravi. Za zakonitost podaljšanja pripora se v skladu s sodno prakso ne zahteva, da bi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločeno o podaljšanju pripora zoper obdolženca, tudi postal pravnomočen pred iztekom roka, za katerega je bil pripor odrejen. Ker pripor zoper obdolženega A. A. ni bil odpravljen, pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da v predmetni zadevi ne gre več za podaljšanje odrejenega pripora, temveč za novo odreditev oziroma, da bi moralo sodišče pripor znova odrediti in ne podaljšati.

6. V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženi A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da utemeljen sum izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave z dne 30 3. 2022, ki sicer še ni pravnomočen, ter pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora ter vseh dokazov, na katerih ta sklepa temeljita ter dokazov, ki so bili izbrani tekom predkazenskega postopka in dosedanje preiskave.

7. Vsebino teh dokazov je sodišče prve stopnje nazorno povzelo na straneh 4 do 8 izpodbijanega sklepa. Obdolženemu A. A. se očita sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 ter drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki naj bi ga storil s tem, ko je 11. 3. 2022 med 22.00 in 23.43 uro v sodelovanju z neznanimi storilci nezakonito, proti plačilu sodeloval pri spravljanju 12 tujcev brez dovoljenja za vstop na ozemlje Republike Slovenije in jih prevažali po 0zemlju Republike Slovenije s kombiniranim tovornim vozilom, ki ga je vozil B. B. Slednji je v kraju Prežigal na avtocesti iz Maribora v smeri Ljubljane povzročil prometno nesrečo, v kateri je en tujec umrl, en tujec se je hudo telesno poškodoval, preostalih deset tujcev pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Obdolženi A. A. naj bi pri tem dejanju sodeloval tako, da naj bi najprej poiskal kombinirano vozilo, s katerim je bil opravljen prevoz ilegalnih prebežnikov, nato spremljal kombinirano vozilo s prebežniki, ki ga je vozil B. B., da bi zagotovil varno pot, nazadnje pa še pomagal soobdolženemu B. B., da je zapustil kraj prometne nesreče in se skril pred organi pregona. Te trditve podpira zavarovana vsebina mobilnega telefona, ki je bil zasežen obdolženemu A. A., na katerem so bile med fotografijami najdene tri zaslonske fotografije, iz katerih je razvidno iskanje najema kombiniranih vozil iz Celja 11. 3. 2022 med 15.36 in 18.43 uro, prejema nakazila za 1.000,00 EUR preko banke My Western Union od osebe po vzdevku C. C. iz kraja Istanbul v Turčiji, fotografije z oglasom za izposojo vozila od D. D., ki je dejansko posodil kombinirano vozilo, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju; izpis SMS sporočil, iz katerih izhaja naročilo taksi prevoza 12. 3. 2022 ob 1.41 uri, za katerega obstaja velika verjetnost, da je šlo za dogovor taksi prevozov B. B., ki je vozil kombinirano vozilo s prebežniki in se v prometni nesreči poškodoval; poročilo o preiskavi NFL z dne 6. 4. 2022, da je biološka sled na plastenki 0,5 litra z napisom Zala in madeže rdeče rjave barve z biološkimi sledmi, ki so bile zavarovane v notranjosti vozila Alfa Romeo 159, reg. št. ..., katerega uporabnik je bil obdolženi A. A., pripadale obdolženemu B. B.; posnetki varnostnih kamer na ... za dan 11. 3. 2022, iz katerega je razvidno, da so se vsi štirje obdolženi kot vozniki in potniki osebnega avtomobila ... pred odhodom na območje državne meje skupaj nahajali na bencinskem servisu MOL, kjer so v vsa tri vozila natočili gorivo ter kupili vinjeti za osebna avtomobila ... in ..., za kateri se utemeljeno sklepa, da sta jih kot spremstvo tovornemu vozilu, ki ga je vozil B. B., vozila A. A. in E. E. izpovedbe priče F. F., zaposlene na BS MOL, uradni zaznamek o prepoznavi oseb po fotografijah, iz katerega izhaja, da je D. D. kot osebo, ki mu je 11. 3. 2022 izročila 100,00 EUR za najem kombija, s katerim je bil opravljen prevoz ilegalnih prebežnikov, prepoznal obdolženega B. B., pri čemer pa je ob izročitvi kombija bil prisoten tudi obdolženi A. A. ter nenazadnje zagovor soobdolženega B. B., ki je v zagovoru pred preiskovalnim sodnikom očitana kazniva dejanja smiselno priznal, jih iskreno obžaloval in opisal pri tem pa pojasnil, da je soobdolženi C. C. vozil vozilo za njim in pomagal pobegniti, A. A. pa je vozil pred njim skupaj s soobdolženim B. B. 8. Ob navedenem je pritrditi zaključkom sodišča prve stopnje, da dosedaj zbrani dokazi v obravnavani zadevi predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma in da je izkazana tudi kvalificirana oblika očitanega kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje, saj naj bi si obdolžene osebe, med njimi tudi obdolžen A. A., pri izvrševanju kaznivega dejanja naloge razdelili, pri čemer naj bi trije obdolženci A. A., B. B. in C. C. skrbeli in preprečevali, da bi njihovo ravnanje odkrili organi pregona, po prometni nesreči pa poskrbeli, da se je obdolženi B. B.izognil prijetju s strani varnostnih organov, dejanje pa izvršili iz koristoljubnosti, da bi si pridobili precejšnjo protipravno premoženjsko korist, o kateri sta izpovedovala zaslišana tujca, ter da so zato navedbe zagovornika obdolženega A. A. v izjavi o predlogu za podaljšanje pripora, da zbrani dokazi ne zadoščajo za utemeljenost suma očitanega kaznivega dejanja, neutemeljene.

9. Ob prepričljivi razlagi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v zadnjem odstavku 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (na straneh 8 in 9), je kot neutemeljene zavrniti zgolj na splošni ravni podane pritožbene navedbe, da doslej zbrani ne zadostijo standardu utemeljenega suma, ki je potreben za odreditev pripora obdolženemu. V zvezi z nadaljnjimi pritožbenimi trditvami, da so dokazi pridobljeni na nezakonit način in da bi jih bilo potrebno izločiti, kar je zagovornik pojasnil v izjavi o predlogu za podaljšanje pripora, pa je potrebno poudariti, da zatrjevanja o nezakonitosti lahko vplivajo na obstoj utemeljenega suma le v primeru, če je zatrjevana nezakonitost tako očitna, da je na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, kar pa v obravnavanem primeru s trditvami, da je obdolženia A. A. podpisal soglasje za pregled zaseženega mobilnega telefona kljub razumevanju slovenskega jezika na pogovorni, ne pa na strokovni ravni, ni izkazano. Glede obstoja utemeljenega suma, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, tako pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov.

10. Tudi ugotovitve sodišča prve stopnje glede obstoja ponovitvene nevarnosti ter begosumnosti pri obdolženemu A. A. so po oceni pritožbenega sodišča pravilne in prepričljivo obrazložene ter jih pritožbene navedbe ne morejo omajati.

11. V zvezi s ponovitveno nevarnostjo je sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve nanizalo objektivne in subjektivne okoliščine, ki nakazujejo na realno in konkretno ponovitveno nevarnost pri obdolženemu A. A.A, ko je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo kaznivega dejanja ter način in okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje izvršeno. Ob presoji teže kaznivega dejanja je upoštevalo, da je za tovrstno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajst let in denarno kazen, kar pomeni, da gre za eno težjih kaznivih dejanj, glede okoliščin in načina izvršitve pa je upoštevalo, da je šlo za dobro organiziran način izvršitve, ko naj bi obdolženci poskrbeli za najem kombiniranega tovornega vozila, s katerim naj bi prevažali razmeroma visoko število tujcev (12), da je bilo dejanje storjeno iz koristoljubnosti z namenom pridobitve večje premoženjske koristi, kar je običajen motiv pri tovrstnih kaznivih dejanj in je v konkretni zadevi izkazano s tem, da naj bi A. A. prejel denarna sredstva v višini 1.000,00 EUR iz Turčije, pri sami izvršitvi pa naj bi obdolženi A. A., B. B.i in C. C. skrbeli za nemoteno izvršitev kaznivega dejanja, ko so v spremljevalnih dveh vozilih vozili iz smeri hrvaške meje proti italijanski meji pred in za tovornim vozilom, v katerem so se prevažali prebežniki, nato pa naj bi soobdolženi A. A. celo pomagal storilcu B. B. izogniti se varnostnim organom.

12. Kot subjektivne okoliščine, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost, je prvostopenjsko sodišče izpostavilo negativne osebnostne lastnosti obdolženega A. A.ter okolje in razmere, v katerih živi. Očitano mu kaznivo dejanje naj bi izvršil z namenom pridobitve materialne koristi, pri tem pa izkazal nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda Republike Slovenije, poleg tega pa po prometni nesreči naj ne bi pomagal poškodovanim prebežnikom, temveč le soobdolženemu B.B-pri pobegu s kraja prometne nesreče. Dejstvo, da je brez zaposlitve, brez premičnega in nepremičnega premoženja, brez poklica in izobrazbe (še vedno naj bi bil učenec osnovne šole), pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno nakazuje na njegov namen izvrševanja kaznivih dejanj zaradi pridobivanja premoženjske koristi in zagotavljanja lastnega preživljanja. Ker iz izpostavljenih okoliščin izhaja velika mera vztrajnosti, intenzivnosti in trdne odločenosti izvršiti kaznivo dejanje, je sklepanje sodišča prve stopnje, da je izkazana ponovitvena nevarnost, popolnoma pravilno in utemeljeno. Zgolj pritožbeno izpostavljena okoliščina, da je obdolženi A. A. doslej nekaznovan, tako ne predstavlja zadostne podlage za drugačno sklepanje glede ponovitvene nevarnosti. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da okoliščine, v katerih naj bi bilo storjeno očitano mu kaznivo dejanje, kažejo na to, da ponovitvene nevarnosti ni.

13. V zvezi z begosumnostjo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obtoženi A. A. državljan Kosova in da ga na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene tako močne navezne okoliščine, da Slovenije ne bi zapustil in se na ta način ob pretnji visoko zagrožene zaporne kazni tri do petnajst let zapora izognil kazenskemu pregonu za obravnavo kaznivo dejanje. V Sloveniji nima nobene nepremičnine, niti premičnin, je brez dohodkov, še vedno brez poklica in zaposlitve. Čeprav ima obdolženi v Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, pa ima tudi naslov za prebivanje na Kosovu, kamor bi se lahko kadarkoli zatekel, če bi bil izpuščen iz pripora in se s tem izognil kazenskemu postopku v katerem mu relativno visoka zaporna kazen. Sodišče prve stopnje torej pri presoji begosumnosti ni spregledalo, da ima obdolženec v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in ožje družinske člane, vendar je pravilno presodilo, da ob visoki zagroženi kazni za očitano mu kaznivo dejanje, to ni taka navezna okoliščina, ki bi sodišče prepričalo, da priporni razlog begosumnosti ni izkazan. Tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je zaradi več kot desetletnega življenja v Republiki Sloveniji, rezidentstva in družinskih vezi, vez z Republiko Slovenijo večja od tiste, ki jo ima z Republiko Kosovo in da zato ni izkazana nevarnost, da bi tja pobegnil pred roko pravice.

14. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je bil soobdolženemu C. C. pripor odpravljen in nadomeščen z ukrepom javljanja na policijski postaji. Zagovornik meni, da glede begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti med obdolženim A. A.in soobdolženim B. B. ni videti bistvenih razlik, saj sta oba tuja državljana in nekaznovana, zaradi česar zagovornik podaljšanje pripora zoper obdolženega A. A. razume kot neenakopravno obravnavo v primerjavi z obravnavo C. C. brez vsakršne dejanske podlage. Takim navedbam ni mogoče pritrditi, saj je glede na opis dejanja in predstavljene dokaze v okviru utemeljevanja obstoja utemeljenega suma razvidno, da je soobdolžen A. A. vendarle imel aktivnejšo vlogo pri izvršitvi obdolžencem očitanega kaznivega dejanja. Sicer pa tudi po sodni praksi nadomestitev pripora z milejšim ukrepom zoper enega izmed soobdolženih sama pa sebi ne more biti razlog za drugačno odločitev, če sodišče prepričljivo obrazloži danost razlogov za podaljšanje pripora zoper posameznega obdolženca. Pri tem pa pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je že s presojo, da je pripor zoper obdolženega A. A. edini zadosten ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, izključena možnost sklepanja o tem, da je pripor zoper obdolženega A. A.mogoče nadomestiti s katerim od milejših omejevalnih ukrepov in da je tudi sicer sodišče prve stopnje glede neogibne potrebnosti in sorazmernosti odrejenega pripora pravilno ocenilo, da je tako glede na težo očitane kriminalne dejavnosti, stopnjo ogrožanja varovane dobrine ter časovno trajanje pripora, tak ukrep še vedno sorazmeren in neogibno potreben ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, in to prepričljivo obrazložilo v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, tam navedenih razlogov pa zagovornik izrecno niti ne izpodbijana.

15. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

16. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.