Jedro

V obravnavani zadevi se izterjujejo obveznosti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 1. 9. 2016 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ugotavlja, da se v obravnavani zadevi od tožnice izterjuje znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo naravo prednostnih terjatev, in na katerega odpust obveznosti ne učinkuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju tudi finančni organ) po uradni dolžnosti začela davčno izvršbo na dolžnikove (tožničine) denarne prejemke pri delodajalcu oziroma izplačevalcu A. d.o.o., za dolgovani znesek davčnega dolga v višini 4.771,14 EUR (glavnica 4.069,62 EUR, zamudne obresti 676,52 EUR, stroški sklepa 25,00 EUR) z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi za obveznosti, kot so razvidne iz posameznih izvršljivih naslovov, navedenih v 4. točki izreka, to je obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobja od 1. 6. 2014 do vključno junij 2015. 2. Pritožbeni organ je pritožbi tožnice delno ugodil in sklep v delu, ki se nanaša na obveznosti iz prispevkov za socialno varnost za mesec junij 2014, ki so navedene pod zaporednimi številkami od 2 do vključno 6 tabele v 4. točki izreka (313,73 EUR glavnice in 66,25 EUR zamudnih obresti, kar predstavlja skupno 379,98 EUR dolga), odpravil. V preostalem se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja. Tožnica ne oporeka terjanim obveznostim iz naslova prispevkov za socialno varnost za mesec junij 2015, medtem ko za ostale navaja, da so ji bile odpuščene v okviru postopka osebnega stečaja, na podlagi sklepa o odpustu obveznosti z dne 1. 9. 2016. Iz podatkov AJPES izhaja, da je nad tožnico 10. 7. 2015 začet postopek osebnega stečaja (Opr. št. St 3560/20159), ki je bil pravnomočno končan 18. 10. 2016, brez razdelitve upnikom. Okrožno sodišče v Ljubljani je 1. 9. 2016 izdalo sklep, da se odpustijo obveznosti tožnice, ter da odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 10. 7. 2015, razen tistih, ki jih določa drugi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Toženka se sklicuje na prvi in drugi odstavek 21. člena, prvi in drugi odstavek 408. člena, prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP, ki jih citira in sodbi Upravnega sodišča RS (II U 466/2015 in II U 427/2015). Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je od začetka uporabe zakona (1. 10. 2008) do uveljavitve novele ZFPPIPP-G določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G pa so v skladu z drugim odstavkom 21. člena v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Navedena sprememba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP se uporablja le za tiste postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi novele, to je po 26. 4. 2016 (tretji odstavek 32. člena ZFPPIPP-G). Postopek osebnega stečaja nad tožnico se je začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, zato je potrebno upoštevati drugi odstavek 21. člena tega zakona z vsebino, kot je veljala pred navedeno spremembo.

3. Ker se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, se toženka sklicuje na tretji odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede štetja rokov. V obarvanem primeru se rok šteje od dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja. Navedeno pomeni, da zadnje leto pred začetkom postopka osebnega stečaja predstavlja obdobje od 10. 7. 2014 do začetka postopka osebnega stečaja 10. 7. 2015. Obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost, ki se v skladu s 3. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) štejejo za davek, za posamezen mesec nastane z iztekom zadnjega dne tega meseca, ne glede na to, kdaj sam obračun, v katerem je obveznost izkazana, postane izvršljiv. Glede na navedeno odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, v konkretnem primeru od 10. 7. 2014 do 10. 7. 2015, zato se tožnico neutemeljeno terja za prispevke za mesec junij 2014. V zvezi z ostalimi terjanimi obveznostmi iz naslova prispevkov za socialno varnost toženka ugotavlja, da so te nedvomno nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, zato odpust obveznosti nanje ne učinkuje.

4. Tožnica izpodbija navedeno odločitev iz razloga nepravilne uporabe ZFPPIPP. Obravnava izvršba se glasi na izterjavo obveznosti iz obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ, ki so nastali za obdobje od 1. 6. 2014 do vključno junija 2015. Med strankama ni sporno, da je bil nad tožnico 10. 7. 2015 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil 18. 10. 2016 končan brez razdelitve upnikov, in da je bil 1. 9. 2016 izdan sklep, da se tožnici odpusti vse navadne in podrejene terjatve upnikov, ki so nastale do 10. 7. 2015, razen tistih, ki jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP. Izpodbijani del odločbe se nanaša na obveznost plačila prispevkov za obdobje julij 2014 do vključno junij 2015. Tožnica je imela pred začetkom stečaja odprt s.p., pri čemer je delo preko podjetja opravljala sama ter se obveznost plačila prispevkov nanaša zgolj nanjo osebno. Iz dikcije 21. člena ZFPPIPP pri plačilu OPSVZ ne gre za plačilo obveznosti, ki nastanejo ob izplačilu plače (ker se nanaša na drugo zaposleno osebo). Predmetnih prispevkov ni mogoče enačiti z obveznostjo plačila prispevkov in davkov za osebe, ki jih pred stečajem zaposluje stečajni dolžnik, na podlagi česar se navedena zakonska dikcija ne nanaša na obveznost iz OPSVZ, zaradi česar tudi ne gre za obveznost, na katero odpust ne bi vplival. Pri čemer je logično, da zakon predpisuje posledico ne-odpusta takšne obveznosti za osebe, ki jih stečajni dolžnik pred stečajem zaposluje. Zaradi neplačila s strani stečajnega dolžnika le te trpijo posledice, med drugim so jim zaradi neplačil okrnjene socialne pravice (delovna doba, pokojninska doba..). Da je situacija različna za samozaposlene osebe in osebe v delovnem razmerju, upoštevajo tudi drugi zakoni, kot na primer Zakon o javnem štipendijskem razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS, ki loči med osebo, ki je nosilec dejavnosti ter med drugimi osebami in ki določa, da pravic po tem zakonu nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje. Predmetni prispevki in davki v smislu drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP se ne nanašajo na prispevke in davke, ki jih je stečajni dolžnik, kot podjetnik dolžan plačati sam zase. Neposredne posledice neplačila teh obveznosti zadenejo dolžnika, nad katerim je uveden stečaj, zaradi česar tudi ni logično, da bi bil poleg tega sankcioniran še z določbo, da na predmetne obveznosti postopek odpusta obveznosti v okviru stečaja ne vpliva. Pri tem se tožnica sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1512/2015. Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov ugotovi nezakonitosti točke 1. izreka izpodbijanega sklepa za znesek 4.118,75 EUR in izpodbijani sklep v tem delu razveljavi (pravilno odpravi - opomba sodišča), toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obresti od poteka paricijskega roka do plačila.

5. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa organa prve stopnje in odločbe toženke.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je po delni odpravi in spremembi v pritožbenem postopku izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in odločbi pritožbenega organa in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUP-1), glede tožbenih razlogov pa še dodaja:

8. V obravnavani zadevi se izterjuje obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ za obdobje od julija 2014 do vključno junija 2015, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2. Ker tožnica ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa (16. 11. 2016) že poravnane, niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, sodišče ne ugotavlja razlogov, ki bi utemeljevali odpravo izpodbijanega sklepa.

9. V obravnavani zadevi se izterjujejo obveznosti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP1, ki po noveli ZFPPIPP-G, ki velja od 26. 4. 2016, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 1. 9. 2016 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ugotavlja, da se v obravnavani zadevi od tožnice izterjuje znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo naravo prednostnih terjatev, in na katerega odpust obveznosti ne učinkuje. Razlogi tožnice, da se določbe ZFPPIPP ne nanašajo na prispevke, ki so predmet tega spora, saj gre za prispevke, ki jih je tožnica kot stečajna dolžnica dolžna plačati sama zase, nimajo podlage niti v izreku sklepa o odpustu obveznosti z dne 1. 9. 2016 (kjer je v točki 2. določeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 10. 7. 2015, razen tistih, kot jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) niti v določbah ZFPPIPP. Zato je brezpredmetno sklicevanje tožnice npr. na izjeme, ki jih določajo za samozaposlene osebe drugi zakoni kot npr. Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1512/2015 z dne 12. 4. 2016, kjer je bil izpodbijani sklep izdan tudi pred novelo ZFPPIPP-G, ni primerljivo za obravnavani primer, saj je treba okoliščine razlagati v povezavi z okoliščinami konkretnega primera.

10. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitve na kateri pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

12. Sodišče je odločalo na javni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1). Tožničin predlog, naj sodišče izvede predlagane dokaze, pa sodišče kot nesubstanciranega zavrača. 1 Drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP določa: Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in 5.povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.