Jedro

Pritožbeno sodišče se ni dolžno opredeliti do vsebinskih ugovorov v zvezi s podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je bila tožba za ugotovitev nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zaradi zamude prekluzivnega roka zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep in sodbo, s katerima je odločilo, da se zavrže tožba tožnika v zvezi s tožbenim zahtevkom zaradi ugotovitve, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2008 nezakonita, ter da tožniku ni prenehalo delovno razmerje na delovnem mestu administrator pri toženi stranki, ampak mu še vedno traja ter da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo (1., 2. in 3. odstavek sklepa). Posledično navedenemu je zavrglo tudi tožbo v delu za izplačilo plače od 27. 1. 2009 dalje do vrnitve nazaj na delo, s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznega izplačilnega dne, to je od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter za tožnika za navedeno obdobje plačila vseh davkov in prispevkov, ki se nanašajo na pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter vse ostale obveznosti, ki jih ima tožena stranka v zvezi z delom tožnika (4. odstavek sklepa). V nadaljevanju je sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 289,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2008 dalje do plačila (1. točka sodbe). Zavrnilo je pobotni ugovor tožene stranke za plačilo 289,08 EUR (2. odstavek 1. točke sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 31,82 EUR, v roku osem dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (2. točka sodbe).

Tožnik vlaga laično pritožbo kot navaja zoper sodbo glede sklepa pod 1. točko in navaja, da predlaga odpravo omenjenega sklepa in dodatno izdajo dopolnilnega sklepa, ki se glasi: „Na podlagi 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev se mora na stroške tožene stranke opraviti izredni pregled na komisiji Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri ... in odpraviti nepravilnosti pri izdajanju izvidov za dne 19. 5. 2008, ter o ugotovitvah obvestiti sodišče, katero je pristojno za konkreten primer. Tožeča stranka pa je dolžna sodelovati pri ugotavljanju vzrokov nastanka delovnega invalida in se mora pisno obvestiti o izsledkih. V primer se mora vključiti pristojna invalidska komisija pri ZPIZ-u, da lahko poda pravilno ugotovitev o delazmožnosti na podlagi že sproženega postopka zaradi zdravljenja, kjer je vključenih več specialistov Fiziater, Ortoped kirurg, Terapevt, Gastroenterolog, Inštitut Republike Slovenije za ..., ki je izdal navodila in jih je tožena stranka razveljavila, pa mora podati nova strokovna navodila na stroške tožene stranke.“. Navaja, da sodba v celoti temelji na dokazih, katere je tožeča stranka (pravilno: tožena stranka) priredila. Tožena stranka je pod prevaro v bistvu preklicala vse omejitve, katere je izdala IK v zadevi ... in zaradi nespoštovanja Pravilnika o preventivnih zdravniških pregledih onemogočila primerno zdravstveno oskrbo. Tožena stranka je tožniku z načinom vročanja pod krinko in izsiljevanja poskušala prikriti nepravilnosti, ki jih je sama storila. Razvidno je, da pismeni tožeči stranki ni podala pogodbe o zaposlitvi v podpis dne 7. 11. 2008, kakor tudi ne kasneje, pri čemer sama trdi, da ji je pogodbo prebrala in da jo je vabila v poslovne službene prostore. To se dokazuje, da je bil izredno skrbno načrtovan način za razveljavitev omejitev. Navedeni dogodek ni osamljen. Tožena stranka je sama potrdila, da je odredila delo tožniku, pri čemer je sama kršila svoje pravne akte in 6. člen Zakona o varstvu in zdravju pri delu, saj je kljub omejitvam tožniku ponudila delovno mesto prodajalec. Tako je tožena stranka kršila tudi 11. člen, 33. člen in 37. člen ZVZD ter 17. člen Pravilnika o preventivnih zdravniških pregledih delavcev, pri čemer tožnika tudi ni poučila, kako naj razdeli tovor. Tožena stranka je tako sistematično razveljavila vse omejitve, ki jih ima tožnik kot delovni invalid III. kategorije in pri tem celo ovirala ugotavljanje vzrokov nastanka delovnega invalida. Pri tožniku gre za pojav okvare medvretenčne ploščice na delovnem mestu strojevodja 1, katerega je tožnik opravljal pred nastankom invalidnosti. Prve omejitve z dne 25. 1. 2007 je tožena stranka s prevaro razveljavila, v točki 10 ni predložila izjave o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto administrator. Zavarovanca ni obvestila z opisom delovnega mesta, tako je poslala podatke za pridobitev ustreznega mnenja in dobila odgovor, da je tožnik sposoben za navedeno delovno mesto osem ur brez kakršnih koli omejitev. Tako je tožena stranka zavestno razveljavila odločbo IK. Tožnik predlaga, da naj se vzamejo vsi vloženi dokazi iz spisa pod zaščito in se uporabijo v kasnejših postopkih. Uradni izvid medicine dela z dne 19. 5. 2008 po številko kartona 72320 z dne 3. 6. 2008 je bil izdelan na tožnikov naslov in se glasi z ugotovitvami psihologa, da tožnik ni sposoben za delo voznika B II kategorije, delo varnostnika in delo z denarjem ter da se svetuje redne kontrolne preglede in zdravljenje pri specialistu. Zato je edini verodostojni izvid, ki je bil poslan dne 3. 6. 2008 pod številko ... Tožena stranka je zavestno kršila 17. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih, ko ni izdala kopije izvida, na katerega bi tožnik moral pridobiti dodatno strokovno mnenje in pojasnilo o preklicanih navodilih Inštituta Republike Slovenije za ... Prav tako je potrebno ugotoviti vzroke nastanka delovnega invalida. Vsi ti podatki bi šele omogočili izdelavo novih pravil in ukrepov za oceno primernosti delovnega mesta. S takšnim početjem je tožena stranka povzročila tožniku stroške za več kot 40.000,00 EUR, ker je z nerazumnim početjem povzročila poslabšanje zdravja in poškodbo desne ledvice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008 – ZPP,) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo tožbo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe in zahtevkom za reintegracijo in reparacijo. Sodišče prve stopnje je v postopku prebralo listine, ki sta jih predložili tožeča in tožena stranka ter zaslišalo priče Z.T.K., Š.Z., J.K. in tožnika ter ugotovilo, da je tožnik vložil tožbo prepozno v delu v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, o denarnem zahtevku pa je sodišče odločalo in mu tudi ugodilo v višini 289,08 EUR, kar tudi sicer ni pod pritožbo.

Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 12. 2006 in aneksa k tej pogodbi z dne 30. 11. 2006 za nedoločen čas na delovnem mestu „administrator“. Tožena stranka je izdala sklep o ukinitvi delovnega mesta „administrator“ z dnem 1. 10. 2008, tožniku posredovala obvestilo o ukinitvi delovnega mesta in nameravani odpovedi pogodbe ter ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi, pripravila pogodbo o izobraževanju za tožnika, in tožniku poslala tudi opozorilo v zvezi z nepodpisano pogodbo o izobraževanju. Tožena stranka je tožniku dne 7. 11. 2008 podala odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „administrator“ s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „prodajalec“ (priloga A 5

). Odpoved pogodbe s ponudbo nove mu je vročala v svojih prostorih ter tudi preko vročevalca C.E. d.o.o.. Tožnik je v tožbi in pripravljalnih vlogah zatrjeval, da je bil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi seznanjen šele 30. 1. 2009, ko je prejel pošiljko z dokumenti, s katerimi je bila tudi izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, pri tem je navajal, da je bila tako tožba vložena dne 13. 2. 2009 pravočasna ter da dne 11. 11. 2008 ni bil v prostorih tožene stranke in mu tako tudi ni bila poskušana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče je v zvezi z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedlo obširen dokazni postopek z zaslišanjem tako tožnika kot prič Z.T.K., Š.Z. in direktorja tožene stranke J.K.. Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da lahko presoja le odločitev sodišča v delu glede pravočasnosti vložitve tožbe, ne pa tudi o obširnih tožnikovih navedbah v zvezi z njegovim statusom invalida, o kršitvi določb Zakona o varstvu pri delu in Pravilnika o preventivnih pregledih, kot to navaja tožnik v svoji obširni pritožbi. Po izvedbi dokazov z vpogledom v listinsko dokumentacijo v spisu kot iz izpovedi prič Z.T.K., Š.Z. in direktorja J.K., je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da je tožnik dne 11. 11. 2008 prišel na osebni prevzem odpovedi pogodbe o zaposlitvi v podjetje. Šlo je za običajen postopek za prevzem raznih dokumentov, ki je pri toženi stranki običajen in mu je tedaj Z.T.K., vodja kadrovske službe odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi poskušala vročiti in je ob tem odpoved tudi prebrala, pri čemer je tožnik najprej poslušal, ko pa se je seznanil, da mu je vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponujena nova pogodba, se je razburil, vstal in odšel. V nadaljevanju je tožena stranka poklicala še družbo C.E. d.o.o., ki je bila zadolžena za vročanje pošiljk, in so mu še istega dne pustili obvestilo o tem, kje se papirji nahajajo in da se bodo naslednjega dne ponovno oglasili, da mu jih vročijo. Smiselno enako je izpovedal tudi J.K., direktor, prav tako se je Š.Z., tajnica direktorja in se spomnila sestanka z dne 11. 11. 2008, na katerem so bili prisotni tožnik, direktor in Z.T.K.. Tožnik je zatrjeval, da dne 11. 11. 2008 ni bil prisoten na sestanku ter da je bil na zdravljenju na Štajerskem, pri čemer pa ni znal pojasniti nobene podrobnosti v zvezi z zdravljenjem. Tako so izpovedbe prič in zakonitega zastopnika ter listinska dokumentacija, predložena v spisu, skladne in pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede tega, da je tožena stranka tožniku osebno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove dne 11. 11. 2008. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS št. 42/2002 s sprem.) v 2. odstavku 87. člena določa, da mora odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu vročiti osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, pri tem pa se odpoved vroča delavcu po pravilih pravdnega postopka, razen če delavec ni stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ko se odpoved objavi na oglasnem mestu na sedežu delodajalca in se po preteku osmih dni šteje vročitev za opravljeno. ZPP v 4. odstavku določa, da v kolikor vročitev po določilih 140. člena ni mogoča, se osebna vročitev opravi fizični osebi tako, da vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih, pusti obvestilo, v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev pa se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne oziroma v kolikor pisanja ne dvigne v 15-ih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po preteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Navedeno je tožena stranka spoštovala z vročitvijo v svojih poslovnih prostorih in tudi iz vročevalsko agencijo C.E. d.o.o. in sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena dne 27. 11. 2008 oziroma 28. 11. 2008. Skladno z določilih 204. člena ZDR bi moral tožnik prejeto odpoved pogodbe o zaposlitvi na sodišču izpodbijati v roku 30 dni, ker je to storil 13. 2. 2009, je bila tožba vložena prepozno. ZDR v 3. odstavku 204. člena namreč določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve, oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice pred pristojnim sodiščem.

Pritožbeno sodišče na številne tožnikove vsebinske razloge v zvezi s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ne odgovarja, ker to v primeru, ko je tožba vložena prepozno, ni mogoče in so tako tožnikovi pritožbeni ugovori brezpredmetni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. ZPP.