Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pravilnost fikcije vročitve pa je bistveno, da je tožena stranka bila obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. Tožena stranka v postopku ni nikoli zatrjevala, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela. Zato je bila z dejstvom, da jo čaka sodno pisanje na pošti, seznanjena. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jo je pošta opozorila na pomanjkljivost poštnega predalčnika. Zato se sedaj tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da bi morala pošta pustiti sodno pisanje - tožbo v njenem poštnem predalčniku po izteku 15-dnevnega roka. Z obvestilom je bila seznanjena, da bo pisanje vrnjeno sodišču, kar je bilo pravilno. Tožena stranka je tako sama zakrivila, da ni prevzela poštne pošiljke, v kateri je bila poslana tožba s prilogami v odgovor. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ji sodišče ni zagotovilo kontradiktornega postopka.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za plačilo do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožeči stranki delovno razmerje za delovno mesto prokurist pri toženi stranki dne 30. 9. 2017 nezakonito prenehalo in še vedno traja, z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko v roku 15 dni pozvati na delo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni za čas od 1. 10. 2017 dalje do poziva nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja (priznati delovno dobo, jo prijaviti v vsa obvezna zavarovanja) ter ji za čas od dne 1. 10. 2017 do 31. 12. 2017 obračunati plačo v bruto znesku 804,96 EUR, od 1. 1. 2018 dalje do poziva nazaj na delo pa v bruto višini 924,79 EUR in po obračunu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto mesečne plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 671,18 EUR, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti (IV. točka izreka).
2. V odprtem pritožbenem roku se zoper navedeno sodbo pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano zamudno sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku, saj niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, zlasti pa ne pogoj iz 1. in 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je bila osebna vročitev opravljena tako, da je v hišnem predalčniku na poslovnem naslovu tožene stranke bilo dne 7. 9. 2018 puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje ter rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Naslovnik pisanja ni dvignil v 15-ih dneh. Sodišče je ugotovilo, da hišni predalčnik ni bil uporaben, ker je bil odprt, kot izhaja iz kuverte in obvestila sodišču o opravljeni vročitvi dne 24. 9. 2018, kot tudi iz dopisa z dne 26. 4. 2019, zaradi česar je bilo sodno pisanje vrnjeno sodišču. Z ugotovljenim dejanskim stanjem se tožena stranka ne strinja in vztraja pri svojih navedbah, da se na naslovu tožene stranke nahaja zaprt poštni nabiralnik brez kakršnihkoli nepravilnosti. Tožena stranka je v pritožbi z dne 14. 12. 2018 kot dokaz predlagala vpogled v fotografije, ki jih je priložila k pritožbi, zaslišanje zakonite zastopnice ter ogled na kraju samem. Sodišče prve stopnje navedenih dokazov ni izvedlo in se do dokaznih predlogov ni opredelilo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj se mora v skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP opredeliti do dokaznih predlogov. S tem pa je tudi zagrešilo kršitev pravice do obravnavanja v postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poudarja, da je šlo za vročitev tožbe, ki se mora vročati stranki osebno, skladno z določbo 142. člena ZPP. Ker tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki, le-ta ni imela možnosti, da se s tožbo seznani, s čimer ji je bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, hkrati pa tudi kršeno načelo kontradiktornosti. Tožena stranka tudi meni, da so v celoti nepravilne ugotovitve sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka in se v izogib ponavljanju sklicuje na doslej podane navedbe, zlasti na navedbe, podane v 3. točki pritožbe z dne 14. 12. 2018. Glede na vse navedeno meni, da je pritožba utemeljena, saj niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo. Meni, da je bilo ravnanje vročevalca tožbe toženi stranki pravilno, saj je ta pustil obvestilo o prispelem pismu, po poteku 15-dnevnega roka za dvig pisma pa je bilo pismo vrnjeno sodišču, ker je bil hišni nabiralnik neuporaben, zato je podana predpostavka za izdajo zamudne sodbe, saj je bila vročitev pravilno opravljena, kot to določa četrti odstavek 142. člena ZPP. Tožeča stranka izrecno oporeka navedbam tožene stranke, da se na njenem naslovu nahaja zaprt hišni predalčnik, brez kakršnihkoli nepravilnosti, ki je povsem uporaben. Teh navedb tožena stranka z ničemer ne dokazuje, fotografije, na katere se v pritožbi sklicuje, pa tožena stranka pritožbi ni priložila. Da ima tožena stranka neuporaben poštni predalčnik, izhaja tudi iz odgovora A. d. o. o.. Poudarja, da je za presojo, ali je bilo pisanje pravilno vročeno oziroma ali je fikcija vročitve pravilno nastopila, odločilen predvsem dejanski prejem obvestila o prispetju sodne pošiljke oziroma ali je bila zagotovljena možnost takega prejema, kar pa je v konkretnem primeru zagotovo bilo in temu tožena stranka niti ne oporeka. V zvezi s kršitvijo določbe 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pa tožeča stranka poudarja, da je tožbeni zahtevek pravilno in v celoti utemeljila z dejstvi, ki jih je podkrepila z ustreznimi dokazi in so bili vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožeča stranka je šele 9. 8. 2018 izvedela, da je bila odjavljena iz obveznih zavarovanj, kar je za pravočasnost tožbe ključnega pomena. Meni, da so pritožbeni razlogi neutemeljeni, zato predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti na kršitev iz 7. točke iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo ter na pravilno uporabo materialnega prava.
6. Sodišče izda zamudno sodbo, kadar so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je toženi stranki tožba v odgovor pravilno vročena.
7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani zamudni sodbi pravilno ugotovilo, da je ta pogoj izpolnjen, ker je bila tožba pravilno vročena tožencu. Ker osebna vročitev po 133. členu ZPP dne 7. 9. 2018 ni bila mogoča, je poštar skladno z določbo šestega in tretjega odstavka 142. člena ZPP v odprtem hišnem predalčniku na poslovnem naslovu tožene stranke pustil obvestilo o prispelem sodnem pisanju, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ter opozorilo, da bo sicer nastopila fikcija vročitve. Da tega obvestila tožena stranka ni dobila, ni nikoli trdila. Ker tožena stranka pisanja ni dvignila v 15-ih dneh, hišni predalčnik pa je bil neuporaben (odprt), kar izhaja iz kuverte in obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 24. 9. 2018, je bilo sodno pisanje vrnjeno sodišču. Ker je tožena stranka v pritožbi zoper prvotno zamudno sodbo zatrjevala, da se na njenem naslovu nahaja zaprt poštni nabiralnik brez kakršnihkoli nepravilnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodišču prve stopnje naložilo, da ugotovi pravilnost vročanja. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je A. vročala skladno z določbo 142. člena ZPP in Zakonom o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/2009 in naslednji, v nadaljevanju ZPSto-2), ki v 44. členu določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk. 43. člen ZPSto-2 pa lastnikom nalaga obveznost, da ob vhodu v objekt zagotovijo namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika, uporabnik poštnih storitev pa praznjenje hišnega predalčnika. V ponovljenem sodnem postopku je sodišče ugotovilo, da je bil na naslovu tožene stranke nameščen neoznačen hišni predalčnik, ki je bil odprt, tako da ni zagotavljal zaupnosti poštnih pošiljk, zato je pismonoša 7. 9. 2018 v tem odprtem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pismu. Po poteku 15-dnevnega roka za dvig je dne 24. 9. 2018 pismonoša ponovno preveril ustreznost hišnega predalčnika, ki pa je bil še vedno odprt, zato je pošiljko vrnil sodišču z oznako "odprt HP". Postopanje vročevalca je bilo skladno z zakonom, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se je na naslovu tožene stranke nahajal brezhiben hišni predalčnik, kar naj bi tožena stranka dokazovala s fotografijami le‑tega. Tožena stranka v spis ni nikoli vložila fotografij, na katere se sklicuje tudi v tem pritožbenem postopku.
9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi z stanjem predalčnika zaslišati zakonito zastopnico tožene stranke in opraviti ogled na kraju samem. Takih dokaznih predlogov tožena stranka v ponovljenem postopku ni predlagala niti česa takega ni sodišču prve stopnje naložilo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku opravilo poizvedbe na pošti, ki je opravljala vročanje, in ugotovilo, da poštna pošiljka po izteku roka za njen dvig ni bila vložena v poštni predalčnik iz razloga, ker je bil le‑ta odprt. Poročilo A. je sodišče prve stopnje poslalo toženi stranki in ji dalo rok 15 dni, da nanj odgovori, vendar tožena stranka nanj ni odgovorila, ni prerekala ugotovitev, niti ni podala dokaznih predlogov, da bi dokazala nasprotno, da je bil hišni predalčnik izpraven.
10. Za pravilnost fikcije vročitve pa je bistveno, da je tožena stranka bila obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. Tožena stranka v postopku ni nikoli zatrjevala, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela. Zato je bila z dejstvom, da jo čaka sodno pisanje na pošti, seznanjena. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jo je pošta opozorila na pomanjkljivost poštnega predalčnika. Zato se sedaj tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da bi morala pošta pustiti sodno pisanje - tožbo v njenem poštnem predalčniku po izteku 15-dnevnega roka. Z obvestilom je bila seznanjena, da bo pisanje vrnjeno sodišču, kar je bilo pravilno. Tožena stranka je tako sama zakrivila, da ni prevzela poštne pošiljke, v kateri je bila poslana tožba s prilogami v odgovor. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ji sodišče ni zagotovilo kontradiktornega postopka.
11. Glede na vse navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bil izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe v odgovor, kar je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da navedbe v tožbi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi.
13. Pritožbeno sodišče je pravilnost uporabe materialnega prava presodilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, saj s tem v zvezi tožena stranka ni podala nobenih pritožbenih navedb. Sklicevanje pritožbe na navedbe v pritožbi zoper drugo sodbo niso upoštevne.
14. Iz navedb v tožbi izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki, ko je bil dne 30. 9. 2017, brez njegove vednosti, odjavljen iz vseh zavarovanj. Za to dejstvo je izvedel 9. 8. 2018. Tožba, vložena dne 29. 8. 2018, je pravočasna, glede na določbe tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl., v nadaljevanju ZDR-1). Na kakšen način lahko preneha pogodba o zaposlitvi določa ZDR-1, ki sicer v 77. členu omogoča dogovor o drugačnih načinih prenehanja pogodbe o zaposlitvi s prokuristom, kot jih določa ZDR-1 za delavce, kar pa stranki v konkretnem primeru nista določili. Za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni obstajal noben v zakonu določen razlog. Tudi v primeru pripora, daljšega od 6 mesecev, ko delavec ne more opravljati dela dalj kot 6 mesecev, kot je bil primer tožeče stranke v tem postopku, delovno razmerje delavcu brez izredne odpovedi delodajalca, kot je to določeno v 5. alineji 110. člena ZDR-1, ne more prenehati, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja in posledično priznanje vseh pravic iz veljavne pogodbe o zaposlitvi materialnopravno pravilno.
15. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija in ne razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.
16. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških in toženi stranki naložilo da sama krije svoje stroške pritožbe, ker s pritožbo ni uspela. Tožniku pa mora povrniti njegove stroške postopka, ki so mu nastali v pritožbenem postopku v višini potrebnih stroškov za odgovor na pritožbo. Stroški so odmerjeni po Odvetniški tarifi v višini 375 točk, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znese 279,99 EUR.