Up-514/02 - 7

30. 9. 2003

SK Pritožnik ni zadovoljen z ugotovljenim dejanskim stanjem, vendar ni pristojnost Ustavnega sodišča, da bi presojalo, ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Razlogov, ki bi utemeljevali morebitno ustavno nesprejemljivost ureditve, da v sporu majhne vrednosti nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ni pritožbeni razlog, pa pritožnik ne izkaže.

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. s Ž. na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2780/2000 z dne 14. 5. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da ostane v veljavi plačilni nalog, po katerem je pritožnik (tedaj toženec) dolžan nasprotni stranki plačati 102.750 SIT s pripadki. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je tožnik za domnevno opravljena dela izstavil nerealen in neverodostojen račun. Meni, da je sodišče ravnalo nepošteno in da je bilo pristransko. Pritožnik navaja, da je bil sporni račun v nasprotju s prisilnimi predpisi, da ni bil izdan v slovenskem jeziku in da izdajatelj ni obračunal prometnega davka. Meni, da je vsebina računa nesklepčna in nerazumljiva. Višje sodišče naj bi odločilo nezakonito. Tudi v sporu majhne vrednosti bi po mnenju pritožnika višje sodišče moralo preizkusiti pravilnost ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče naj bi moralo natančno raziskati, kaj obsega račun, izdajatelj pa naj bi moral dokazati, da je vsebina resnična. Sodišče naj bi ravnalo v nasprotju s svojo prakso. Meni, da imajo sodniki do njega sovražen odnos.

Navaja, da se počuti ogroženega in da bo očitno izgubil vse spore.

2.V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preizkusi, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - ZUstS). Takšnih kršitev pritožnik ne izkaže in jih sklepčno tudi ne zatrjuje. Pritožnik ni zadovoljen z ugotovljenim dejanskim stanjem, vendar ni pristojnost Ustavnega sodišča, da bi presojalo, ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Razlogov, ki bi utemeljevali morebitno ustavno nesprejemljivost ureditve, da v sporu majhne vrednosti nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ni pritožbeni razlog, pa pritožnik ne izkaže. Tudi očitek o odstopu od sodne prakse je povsem pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti. Enako velja za očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja po 23. členu Ustave.

3.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS). Za drugačno odločitev v obravnavani zadevi ni razlogov.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger