Jedro

"Dejansko tukaj živi", je nedoločni pravni pojem, kateremu mora dati vsebino organ, ki odloča na podlagi takšnega predpisa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 28.9.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožničini prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi. Ugotovila je, da tožnica dejansko živi v Avstriji, kamor je odšla iz BiH na začasno delo. Ker dejansko ne živi v Sloveniji ne more pridobiti državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91/I - ZDS).

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložitvi navaja, da dejansko živi v Sloveniji. V Avstriji, kjer je zaposlena, biva med tednom, vsak vikend pa preživi doma v svoji hiši v Sloveniji. Gre torej za tedensko delovno migrantko in je takšna situacija pogojena z njeno službo. Meni, da njen položaj glede pridobitve državljanstva v primerjavi z dnevnimi delovnimi migranti, ki si služijo kruh v sosednjih državah, ne bi smel biti manj ugoden. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi podatkov iz registra stalnega prebivalstva bilo ugotovljeno, da tožnica živi v v Avstriji, kjer je še vedno zaposlena, kar izhaja tudi iz njene prošnje. Navedbe, da je tedenski delovni migrant in namen življenja v Sloveniji, pa še ne dokazujejo dejanskega bivanja v Sloveniji. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. Tožena stranka ugotavlja, da ima tožnica od 30.12.1980 dalje sicer prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, vendar dejansko živi v Avstriji. Slednji odločilni dejanski ugotovitvi tožnica ugovarja in zatrjuje, da živi v Sloveniji. Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na katerih dokazih temelji navedena dejanska ugotovitev in iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi pred izdajo izpodbijane odločbe bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem bi tožnica imela možnost sodelovanja. Tako so bila kršena pravila postopka, zaradi česar je vprašljivo, ali so bile bistvene dejanske okoliščine v zadostni meri razčiščene (143. in 2. odstavek 209. člena ZUP).

Vsebina pojma "in tukaj tudi dejansko živi", ni zakonsko opredeljena. Gre za nedoločni pravni pojem, katerega vsebino mora določiti organ, ki na podlagi takega predpisa odloča. Vsebino pojmu dejanskega življenja v Sloveniji je treba dati z upoštevanjem konkretnega namena, ki ga naj ta nedoločni pravni pojem doseže. Po prepričanju sodišča za to, da se lahko šteje, da določena oseba dejansko živi na nekem območju, ni potrebno, da je ves čas fizično prisotna na tem območju. Na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem območju še druge okoliščine, iz katerih je mogoče zaključiti, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti na določenem območju. Ker tožnica zatrjuje, da je tedenski delovni migrant, bo tožena stranka morala ugotoviti, ali je to točno in če je tako, kje živi tožničina družina in eventuelne druge okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, kje tožnica dejansko v pretežni meri zadovoljuje svoje bistvene življenjske potrebe.

Tožena stranka bo morala postopek dopolniti v nakazani smeri in izvesti potrebne dokaze o tem, kje tožnica v pretežni meri zadovoljuje svoje bistvene življenjske potrebe. V postopku pa bo morala tožnici dati možnost sodelovanja v skladu z določbo 143. člena ZUP. Na podlagi tako ugotovljenih odločilnih dejanskih okoliščin bo morala napraviti sklep o tem, kje tožnica dejansko živi. Ugotovljeno dejansko stanje mora biti razvidno iz odločbe s kratko presojo dokazov, na katerih temelji dejansko stanje, ki je podlaga za sprejeto odločitev (2. odstavek 209. člena ZUP).

Ker so bila kršena pravila postopka, zaradi česar je vprašljivo ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, je izpodbijana odločba nezakonita iz razlogov 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena navedenega zakona.

Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče pravila ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiške predpise.