Jedro

V ZST za odmero sodne takse za opomin v primeru, ko je bila odmerjena taksa za sodno odločbo, ni pravne podlage.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožeče stranke zoper opomin za plačilo sodne takse z dne 26. 05. 2011. 2. Zoper sklep se je pravočasno, iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za sodbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Skladno s prehodno določbo 39. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 01. 10. 2008) do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. To pomeni, da je treba v predmetni zadevi upoštevati določbe Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS, št. 30/1978 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), ki predvideva, da sodišče stranki, ki pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ni navzoča, pošlje nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso (tretji odstavek 26. člena ZST). Na zahtevo stranke mora sodišče izdati odločbo o odmeri, zoper katero ima stranka pravico do pritožbe, če se ne more več pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (27. člen ZST).

6. Po vpogledu v predmetni spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je taksna obveznost za sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 1648/2007 z dne 25. 05. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1210/2010 z dne 22. 12. 2010 nastala z vročitvijo drugostopenjske sodbe pooblaščenki tožeče stranke dne 07. 01. 2011 (vročilnica pripeta list. št. 63-66). Sodišče prve stopnje je dne 26. 05. 2011 izdalo opomin za plačilo sodne takse za sodbo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke prejela 14. 06. 2011 (fikcija vročitve, vročilnica pripeta list. št. 67-70). Zoper prejeti opomin je tožeča stranka ugovarjala z vlogo z dne 22. 06. 2011, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo.

7. Pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZST. Vlogo tožeče stranke z dne 22. 06. 2011 „ugovor zoper sklep VII Pg 1648/2007 z dne 26. 05. 2011“ bi sodišče prve stopnje moralo šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po prvem odstavku 27. člena ZST (1) in s sklepom odmeriti sodno takso za sodbo.

8. Utemeljene so pritožbene navedbe glede opominske takse v znesku 20,53 EUR. V ZST namreč za odmero sodne takse za opomin v primeru, ko je bila odmerjena taksa za sodno odločbo, ni pravne podlage. Po drugem odstavku 4. člena ZST nastane taksna obveznost za sodno odločbo z vročitvijo njenega prepisa. Stranki se tedaj pošlje tudi nalog za plačilo takse z opozorilom, da jo mora plačati v 15 dneh (tretji odstavek 26. člena ZST). Če taksa ni plačana, ravna sodišče po določbi prvega odstavka 29. člena ZST in sporoči pristojnemu davčnemu organu, naj začne postopek njene prisilne izterjave. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila opominska taksa tožeči stranki neupravičeno odmerjena.

9. Na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, podanem v tožbi, ni odločilo v celoti, pritožbeno sodišče odgovarja, da bi tožeča stranka, v kolikor je menila, da sodišče o njenem predlogu ni odločilo v celoti, skladno s 325. členom ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, v petnajstih dneh od prejema sklepa z dne 26. 09. 2007, s katerim jo je sodišče prve stopnje oprostilo plačila sodne takse za tožbo, morala zahtevati izdajo dopolnilnega sklepa. Lahko pa bi kadarkoli med postopkom, najkasneje pa do vročitve prepisa drugostopenjske odločbe, ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za sodbo nastala z vročitvijo sodbe sodišča druge stopnje dne 07. 01. 2011, do tega dne pa tožeča stranka novega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni podala, niti ni podala predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, je sodno takso za sodbo dolžna plačati.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZST ugovor tožeče stranke obravnava kot zahtevo za odmero sodne takse. Pri izdaji odločbe o odmeri takse naj upošteva, da se stranka šele s prejemom te odločbe dejansko seznani z višino sodne takse, ki jo mora plačati, zato bi bila odmera opominske takse v tej odločbi neutemeljena.

(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 24/2010 z dne 26. 05. 2010, I Up 351/2008 z dne 05. 11. 2009, I Up 406/2007 z dne 01. 10. 2009.