Jedro

Ker je bil tožnici v kazenski zadevi postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ne more v isti zadevi uspešno uveljaviti isto obliko pravne pomoči po ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Mariboru, št. U 6/2002-7 z dne 31.1.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.12.2001, s katero je ta zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč že po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP, 70. člen), glede na določbo 3. odstavka 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Odločba tožene stranke je zato pravilna. Na drugačno odločitev ne vpliva okoliščina, da je sodišče razrešilo postavljanega zagovornika, saj mora sodišča v tem primeru tožnici postaviti drugega zagovornika. Obdolženec pa sme v skladu z 72. členom ZKP vselej zahtevati razrešitev postavljenega zagovornika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Med drugim navaja, da je zmotna navedba sodišča, da ji je dodeljena brezplačna pravna pomoč po drugem zakonu, saj je bil le ta razrešen na glavni obravnavi dne 18.12.2001. Je prejemnica denarne pomoči za čas brezposelnosti. Ima dva otroka, ki se šolata. Trenutno finančno stanje ji onemogoča plačilo stroškov odvetnika. Predlaga odpravo izpodbijane sodbe ter odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Brezplačna pravna pomoč pa je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči s posebnim zakonom lahko tudi drugače urejena (1. odstavek 3. člena ZBPP). V tem primeru se določbe ZBPP uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom (2. odstavek 3. člena ZBPP). Upravičenec, ki mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po ZBPP (3. odstavek 3. člena ZBPP).

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bil tožnici v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZKP, postavljen zagovornik po uradni dolžnosti. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča, glede na določbo 3. odstavka 3. člena ZBPP, tožnica ne more uspešno uveljaviti isto obliko pravne pomoči (pravnega zastopanja) v isti kazenski zadevi tudi po določbah ZBPP.

Pritožbena navedba, da je bil zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, na glavni obravnavi dne 18.12.2001 razrešen, na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati, saj je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala dne 14.12.2001, torej pred zatrjevanim datumom razrešitve zagovornika. Dejstva, ki so nastala kasneje in niso bila podlaga odločitve tožene stranke, tudi ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.

Pritožbeno sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj izdani sklep o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 31.1.2002 (2. točka izreka odločbe opr. št. U 6/2002-7) glede na določbo 1. odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah učinkuje za vse tožničine taksne obveznosti, ki so v tem postopku nastale od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, na podlagi katerega je bil izdan sklep o taksni oprostitvi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.