Jedro

V konkretnem primeru tožena stranka svojo odločitev, da zavrne prošnjo za dodelitev BPP, ni oprla na določbe ZBPP temveč na določbe Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18.12.2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah in Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. Omenjena mednarodna dokumenta pa se uporabita v primeru pravnih razmerij z mednarodnim elementom. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi šlo za zadevo z mednarodnim elementom, prav tako pa tudi tožena stranka mednarodnega elementa oziroma razlogov za uporabo določb Uredbe oziroma Konvencije in ne določb ZBPP, ni obrazložila. Posledično je neobrazložena odločitev, da se materialno-finančni položaj prosilca ne ugotavlja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Bpp 494/2013 z dne 16. 3. 2016 se odpravi in se ji zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega zastopanja in svetovanja v izvršilnem postopku na prvi in drugi stopnji.

2. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi s predlogom za izterjavo neplačane preživnine na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 59/2016 z dne 27.1.2016. Tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP po tretjem odstavku 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. V primeru otrok do 21. leta pa je potrebno upoštevati tudi mednarodne dokumente na področju BPP, med drugim Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18.12.2009 (pravilno: 2008) o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (v nadaljevanju Uredba) ter tudi Konvencijo o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin (v nadaljevanju Konvencija), ki med drugim določata, da so otroci do 21. leta upravičeni do BPP ne glede na njihovo premoženjsko stanje, če gre za postopke, ki se nanašajo na preživninske obveznosti do otrok, mlajših od 21 let. Ne glede na navedeno pa se prošnja za BPP lahko zavrne, če organ za BPP po preučitvi dejanskega stanja ugotovi, da zahteva ali katerokoli pravno sredstvo prosilca očitno ni utemeljena. V obrazložitvi tožena stranka ugotavlja, da lahko upnik, ki želi podati predlog za izterjavo neplačane preživnine, tak predlog vloži tudi sam na zapisnik pri sodišču. Kolikor predloga ne zna sestaviti sam, lahko dobi pomoč pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer je vsako sredo organizirana brezplačna dežurna služba, v okviru katere se izvaja tudi pomoč strankam pri sestavi predlogov za izvršbi zaradi neplačevanja preživnine in zavarovanja teh terjatev.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da stališče tožene stranke, ki je pripeljalo do zavrnitve prošnje za BPP, in sicer, da lahko tožnik dobi BPP ob sredah pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, ni skladno z določbami ZBPP in Uredbe ter ustavno zagotovljenimi pravicami. Glede dodelitve brezplačne pravne pomoči je potrebno upoštevati ZBPP. Ta v 29. členu določa, da pravno pomoč izvajajo odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov, odvetniške družbe ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, zato ni pravilno stališče, da brezplačno pravno pomoč izvajajo sodišča. Zaradi zapletenosti zadeve, časovne omejenosti, zaupanja izbrani odvetniški družbi, pa tudi zato, ker ZBPP ne določa, da smejo predlog za izvršbo brezplačno vlagati le sodišča, se je tožeča stranka odločila za zastopanje po odvetniku. Poleg tega je obrazložitev izpodbijane odločbe nejasna in nelogična, saj ni mogoče razbrati, na kateri zakonski podlagi je upravni organ prošnjo zavrnil. Obrazložena sodna odločba pa je bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo pritožniku zagotavlja 22. člen Ustave. Nadalje tožeča stranka navaja, da ZBPP v prvem odstavku 28. člena določa, da se BPP praviloma dodeli v obsegu in obliki, ki ga/jo uveljavlja prosilec, pristojni organ pa lahko določi tudi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. V konkretnem primeru je pričakovani rezultat uspešna izterjava preživnine, ki pa ni avtomatična posledica vložitve izvršilnega predloga na splošnem in pomanjkljivem obrazcu, temveč zahteva predhodno opravo poizvedb o dolžnikovem premoženju, izračun višine obveznosti, spremljanje postopka, spremljanje poplačila in po potrebi uveljavljanje pravnih sredstev za učinkovitejšo izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in pri razlogih. Kot že zapisano v odločbi, je pri Okrožnem sodišču v Novem mestu že vrsto let organizirana služba, v okviru katere sodišče po svojih sodniških pripravnikih strankam nudi brezplačno pravno svetovanje in sestavo taksativno določenih vlog, med drugim tudi predlogov za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave preživnine, o čemer so stranke poučene s strani strokovne službe za BPP. Z delovanjem službe sodišča pa je bila že pred vložitvijo predloga za izvršbo seznanjena tudi pooblaščenka zakonite zastopnice. Izvršilni postopek se na podlagi izvršilnega naslova začne z vložitvijo predloga za izvršbo, ki ga je mogoče vsako sredo brezplačno vložiti pri službi sodišča, stranka pa zato ni upravičena do dodelitve BPP za vložitev predloga za izvršbo.

5. Tožba je utemeljena.

6. Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki te pravice ne bi mogla uresničevati brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako materialni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Vendar v konkretnem primeru tožena stranka svojo odločitev, da zavrne prošnjo za dodelitev BPP, ni oprla na določbe ZBPP temveč na določbe Uredbe in Konvencije. Omenjena mednarodna dokumenta pa se uporabita v primeru pravnih razmerij z mednarodnim elementom. Uredba namreč določa, da je cilj Skupnosti ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb, za vzpostavitev takšnega območja, pa mora Skupnost v zadevah s čezmejnimi posledicami sprejeti ukrepe, če je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga. Tudi iz Konvencije je razvidno, da je njen predmet zagotoviti učinkovito mednarodno izterjavo preživnine otrok in drugih oblik družinskih pokojnin. V konkretnem primeru iz podatkov spisa ni razvidno, da bi šlo za zadevo z mednarodnim elementom, prav tako pa tudi tožena stranka mednarodnega elementa oziroma razlogov za uporabo določb Uredbe oziroma Konvencije in ne določb ZBPP, ni obrazložila. Posledično je neobrazložena odločitev, da se materialno-finančni položaj prosilca ne ugotavlja. V zvezi s presojo vsebinskih pogojev za dodelitev BPP pa je izpodbijana odločba utemeljena z razlogom nepotrebnosti dodelitve BPP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni moč razbrati, zakaj zahteva stranke (predlog za izvršbo zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe) očitno ni utemeljena, ampak je razvidno stališče, da je dodelitev BPP, ob pomoči, ki jo nudi sodišče, nepotrebna.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek in odločanje.

9. Sodišče je v zadevi odločilo na seji na podlagi prve alineee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07, 107/13).