Jedro

Pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, na podlagi katerega lahko opravlja vsa procesna dejanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja brez omejitev, je pooblaščen tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončne upravne odločbe, izdane v upravnem postopku, v katerem ima izkazano pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 134/2009-8 z dne 28. 5. 2010 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, zavrglo tožbo zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 8. 1. 2009, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo kletne etaže garaže in dozidav obstoječih dveh etaž garaže, stoječi na tam navedenih parcelah (1. točka izreka) ter zavrnilo zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka).

2. Sodišče je zavrglo tožbo, ker je štelo, da tožnika nista predložila pooblastila odvetniške družbe za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. K tožbi sta priložila le pooblastili z dne 10. 10. 2008 za zastopanje v upravnem postopku, ki pa se ne nanašata na ta sodni postopek, v katerem se izpodbija kasnejša upravna odločba z dne 8. 1. 2009. 3. Tožnika vlagata pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in kršitve 23. člena Ustave RS in predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Menita, da je stališče sodišča pravno zgrešeno, saj ZUS-1 ne določa, da bi moral imeti odvetnik za vložitev tožbe pred upravnim sodiščem posebno pooblastilo. Tožba je bila vložena zoper odločbo, izdano v upravnem postopku, na katerega se pooblastili nanašata, in je šlo za logično nadaljevanje varstva pravic tožnikov. Sodišče je tudi sicer napačno uporabilo določbo petega odstavka 98. člena ZPP. Navedena določba se nanaša na primere, ko odvetnik sodišču ne predloži pooblastila. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer, saj sta bili pooblastili priloženi, zato sodišče ne bi smelo tožbe zavreči, temveč bi moralo v skladu z 31. členom ZUS-1 tožnika pozvati, da v določenem roku odpravita pomanjkljivosti. Ker je Ustavno sodišče s svojo odločbo U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010 razveljavilo drugi odstavek 108. člena ZPP, ki je določal, da se nepopolna vloga zavrže in ne pošilja v popravo, če jo je vložil odvetnik, sodišče že iz tega razloga ne bi smelo uporabiti petega odstavka 98. člena ZPP, ki se vsebinsko in procesno veže na razveljavljeno določbo 108. člena ZPP, saj gre tudi v tem primeru za prekomeren poseg v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obstoj veljavnega pooblastila je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti. V skladu z določbami 98. člena ZPP, ki se v upravnem sporu primerno uporabljajo za vprašanja, ki niso urejena z ZUS-1 (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), mora pooblaščenec predložiti strankino pooblastilo že pri prvem procesnem dejanju, ki ga opravi v njenem imenu, sicer mu sodišče naloži, da ga predloži v določenem roku oziroma če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe, sodišče tako tožbo zavrže. 6. V obravnavani zadevi je iz sodnega spisa razvidno, da sta tožnika oziroma njun pooblaščenec k tožbi, vloženi dne 23. 4. 2009, priložila tudi pooblastili z dne 10. 10. 2008 (priloga A1 in A2), ki sta enaki, iz njiju pa izhaja, da tožnika pooblaščata odvetniško družbo za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, zlasti da ju zastopa v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi, da v njunem imenu sklepa poravnave in pogodbe ter ju pravno veljavno zavezuje (torej obrazec za splošno pooblastilo) in nadalje, da odvetniško družbo posebej pooblaščata za vodenje upravnega postopka v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja investitorjema.

7. Pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, na podlagi katerega je opravil že dejanja v upravnem postopku v isti (upravni) zadevi, je po mnenju pritožbenega sodišča pooblaščen tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku glede iste (upravne) zadeve, v kateri ima izkazano pooblastilo. Splošno pooblastilo za opravo vseh dejanj v določeni (upravni) zadevi daje pooblaščencu mandat za opravo vseh dejanj do pravnomočnosti upravnega akta, izdanega v določeni (upravni) zadevi, torej tudi za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu pred prvostopenjskim sodiščem. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v več sklepih npr.: I Up 248/99 z dne 20. 6. 2001, I Up 297/2004 z dne 31. 3. 2004 in I Up 1298/2006 z dne 21. 2. 2007. Za vložitev pravnega sredstva v upravnem sporu pa pooblaščenec (ki mora biti tudi posebej kvalificiran, imeti mora pravniški državni izpit, zastopa pa se lahko tudi stranka sama oziroma jo lahko zastopa zakoniti zastopnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit, glej določbe 22. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 86. člena ZPP) potrebuje novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pooblastilo za pravno sredstvo v tem primeru ni sporno.

8. V obravnavanem primeru pa je pooblaščenec obeh tožnikov tožbi priložil njuni pooblastili z dne 10. 10. 2008, ki sta sicer na obrazcu splošnega pooblastila, vendar je v njima posebej določno še naslednje: „Odvetnika posebej pooblaščam, za vodenje upravnega postopka v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja investitorju Hotel A. A., d. o. o. in B. B., št. ...“, kar pa kaže na to, da je to pooblastilo namenjeno izključno za zastopanje v upravnem postopku, ne pa tudi za zastopanje v upravnem sporu. Šele iz upravnih spisov pa je bilo razvidno, da sta bili pooblastili z dne 10. 10. 2008 v upravnem postopku dani na posebno zahtevo upravnega organa, da pooblaščenec da pooblastilo za v upravnem postopku že opravljena dejanja, za katera ni imel pooblastila stranke.

9. Glede na navedeno je torej pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da tožbi priloženi pooblastili z dne 10. 10. 2008 ne izkazujeta pooblastila za zastopanje v upravnem sporu, nepravilna in nezakonita pa je njegova odločitev, da tožbo, ne da bi jo dalo v dopolnitev, kot to zahteva 31. člen ZUS-1, zavrže. S tem ko je tožbo zavrglo brez poziva na dopolnitev, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, in sicer določbo 31. člena ZUS-1 v zvezi z 98. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, kar je vplivalo na odločitev (drugi odstavek 75. člena ZUS-1).

10. Ker je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).