Jedro

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev pravdnega sodišča, ni pa presojala možnosti uspeha pritožbe zaradi kršitev postopka, na katere opozarja tožnica. Objektivnega pogoja tudi ni presojala z vidika drugih navedb tožnice. Ker navedenih okoliščin ni presodila, je zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 776/2015 z dne 27. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 721/2013 z dne 26. 2. 2015. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki se nanaša na okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP. Sporna zadeva se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine v zvezi s prodajo stanovanja, ki bi ga naj tožnica prodala kupcu A.A. (tožniku v pravdnem postopku). S sodbo je sodišče zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ugodilo pa je podrednemu zahtevku ter tožnici naložilo, da prizna svoj podpis na prodajni pogodbi z dne 20. 12. 2012. Prav tako je tožnici naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka v znesku 3.986,03 EUR. Tožena stranka je sklicujoč se na citirano sodbo ugotovila, da je iz predložene prodajne pogodbe nedvomno razvidno, da je prosilka podpisala vsako stran pogodbe, prav tako je s podpisom pogodbe potrdila, da je prejela kupnino. To izhaja tudi iz izjav prič. Na podlagi navedenega je zaključila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, zato je zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi ugovarja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje oziroma je iz dejstev naredila napačen sklep o dejanskem stanju. Pri tem je spregledala, da je tožnica v pravdnem postopku priznala podpis teksta prodajne pogodbe z datumom 20. 12. 2012, pravdno sodišče pa je tožnico obsodilo, da je dolžna priznati svoj podpis na prodajni pogodbi z dne 20. 1. 2013. Pri navedeni pogodbi pa gre za listino, ki jo je kupec A.A. sam ustvaril z dopolnjevanjem in prenarejanjem teksta prodajne pogodbe z dne 20. 12. 2012, tako da je vanjo z rokopisom vnašal manjkajoče osebne podatke in spremenil datum pogodbe iz 20. 12. 2012 v 20. 1. 2013. Glede na to, da je tožnica pripoznala podredni tožbeni zahtevek že pred njegovo postavitvijo, ni dala povoda za pravdo, zato jo je sodišče tudi neutemeljeno obsodilo na plačilo pravdnih stroškov, saj je to v nasprotju z določbo 157. člena ZPP. Odločitev tožene stranke, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, je brez dvoma vsaj preuranjena, saj pritožbeni postopek nikakor ni tako nerazumen, kot to zmotno ugotavlja tožena stranka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 24. člena ZBPP in zaključku, da zadeva, v zvezi s katero je tožnica vložila vlogo za BPP (vložitev pritožbe zoper sodbo) nima verjetnega izgleda za uspeh.

Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Pri tem se presoja, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 404/2012).

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na ugotovitev pravdnega sodišča, kot izhaja iz sodbe, ni pa presojala možnosti uspeha pritožbe zaradi kršitev postopka, ki jih tožnica navaja v tožbi (in tudi v vloženi pritožbi zoper sodbo). Prav tako objektivnega pogoja ni presojala z vidika navedb tožnice, da se je njeno priznanje nanašalo na podpis pogodbe z dne 20. 12. 2012 ter da gre pri pogodbi z dne 20. 1. 2013 za prenarejanje s strani druge pogodbene stranke. Ker navedenih okoliščin ni presodila, je zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP, zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku ponovno presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč tudi navedbe tožnice v tej tožbi in pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, glede na to, da je sodišče v zadevi odločalo na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.