Jedro

Poroka in rojstvo otroka predstavljata novo olajševalno okoliščino, ki bi vplivala na višino izrečene kazni, v kolikor bi bila podana v času rednega sojenja.

Izrek

Zahtevi obsojenega za izredno omilitev kazni se ugodi in se pravnomočna sodba v izreku o kazni spremeni tako, da se obsojencu enotna kazen zniža.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obsojeni spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 165. člena KZ RS in kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 166. člena KZ RS. Sodišče je izreklo posamezno in enotno kazen zapora. Obsojenec je kazen začel že prestajati.

Obsojeni je vložil zahtevo za izredno omilitev kazni. V njej je uveljavil, da se je med prestajanjem zaporne kazni poročil ter da se mu bo v začetku meseca oktobra rodil otrok, ki pa ga njegova žena ne bo mogla sama preživljati.

Zahteva za izredno omilitev kazni je utemeljena.

Po 412. členu ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Iz izpiska iz poročne matične knjige je razvidno, da se je obsojenec po izrečeni kazni poročil in njegova žena je rodila. Rojstvo otroka je potrjeno z zdravniškim potrdilom Zdravstvenega doma. Ta okoliščina je potrjena tudi z mnenjem Centra za socialno delo, v katerem je še dodano, da je obsojenčeva žena sicer zaposlena, vendar bo otroka težko preživljala samo s svojim dohodkom.

Poroka in rojstvo otroka nedvomno predstavljata za obsojenca novo okoliščino, saj v času izrekanja kazni ta okoliščina še ni bila podana. Obsojenec je z novo družino, predvsem pa z rojstvom otroka, postal odgovoren tudi za preživljanje družine ter za vzgojo otroka. Te obsojenčeve obveznosti lahko ocenimo kot novo olajševalno okoliščino, ki bi vplivala na višino izrečene kazni, kolikor bi bila podana že v času rednega sojenja. Vrhovno sodišče je ocenilo, da lahko obsojencu kazen omili.