Jedro

Izgubljeni dobiček je razlika med pričakovanim in resničnim premoženjem. Pri uveljavljanju takšnega zahtevka materialno pravo ne nalaga razčlembe enega in drugega po pravilih Slovenskih računovodskih standardov. ZPP glede dokazovanja enega in drugega ne predpisuje formalnih dokaznih pravil. Velja torej prosta presoja dokazov (8. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se v točki XIX izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v skupaj 20 točkah izreka odločilo o zahtevkih tožeče stranke in o stroških postopka (točke I do XIX in XXIV izreka). Preostale točke izreka se nanašajo na procesne sklepe.

2. Zahtevek, o katerem je prvostopenjsko sodišče odločilo v točki XIX izreka, se je nanašal na izgubljeni dobiček. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev 350.372,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2015 naprej do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zavrnilo zato, ker naj bi tožeča stranka ne postavila zadostnih trditev. Tožeča stranka je navedla izgubo na strani prihodkov. Ni pa postavila trditev o odhodkih, na primer o stroških skladiščenja, plačilu delavcem, zavarovanjih in davkih (prvostopenjska sodba in sklep, r. št. 53). Izračun izgubljenega dobička mora biti utemeljen na način, ki ustreza pravilom Slovenskih računovodskih standardov. Sodišče ni moglo postaviti izvedenca, ker bi takšno dokazovanje pripeljalo do raziskovalnega dokaza (prvostopenjska sodba in sklep, r. št. 55).

3. Zoper to točko izreka je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi je navedla, da naj bi predložila natančno kalkulacijo cen za vsako posamezno vrsto polnjenj grenčice (v steklenicah po 1 liter, 7 dcl in 1 dcl) tudi glede odhodkov. Podrobnosti o stroških naj bi bile razviden tudi iz priloženega mnenja C. d. o. o. Cena za izvoz naj bi bila neto cena. To naj bi tožeča stranka trdila že v vlogi z dne 24. 8. 2015. Trditveno in dokazno breme glede odhodkov naj bi nosila tožena stranka. Pritožba se pri tem sklicuje na odločbo VS RS, opr. št. II Ips 17/2003. Prvostopenjsko sodišče naj bi kršilo pravila o porazdelitvi trditvenega bremena. Glede odhodkov tožena stranka ni podala nobenih trditev in bi zato odhodki morali biti nesporni. Če pa je sodišče menilo, da so trditve glede odhodkov nezadostne, bi moralo ravnati po 285. členu ZPP.

4. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je na temelju 1. odstavka 354. člena ZPP prvostopenjsko sodbo v izpodbijani točki XIX razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

5. Predmet tega spora je bila izključno določitev višine odškodnine. O pravnem temelju teh zahtevkov (podlagi) je bilo namreč že pravnomočno odločeno, in sicer da obstaja (prvostopenjska sodba in sklep, r. št. 2). Temelj za zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička je v kršitvi licenčne pogodbe. To pogodbo sta sklenili stranki tega spora.

6. Pravni temelj za določitev višine izgubljenega dobička je v 1. odstavku 243. člena, 246. člen v povezavi s 1. in 3. odstavkom 168. člena in 132. člen OZ. Izgubljeni dobiček je razlika med pričakovanim in resničnim premoženjem. Pri uveljavljanju takšnega zahtevka materialno pravo ne nalaga razčlembe enega in drugega po pravilih Slovenskih računovodskih standardov. ZPP glede dokazovanja enega in drugega ne predpisuje formalnih dokaznih pravil. Velja torej prosta presoja dokazov (8. člen ZPP).

7. Drugače kot prvostopenjsko sodišče pa je pritožbeno sodišče presodilo, da je tožeča stranka postavila dovolj trditev, da bi bilo mogoče ugotavljati dobiček (212. člen ZPP). Postavila je namreč trditve tako glede prihodkov, kot tudi odhodkov, kar je v skladu z novejšo sodno prakso VS RS (odločba z opr. št. II Ips 107/2011; v njej je pregled starejše sodne prakse).

8. Tožeča stranka je zahtevek na povrnitev izgubljenega dobička postavila v vlogi z dne 24. 3. 2015. To vlogo je izročila na naroku za glavno obravnavo, ki je bil istega dne. V tej vlogi je postavila zahtevek na povrnitev izgubljenega dobička v višini 350.372,53 EUR. Sicer je zahtevek s takšno pravno opredelitvijo postavila že prej, vendar je šlo za drug zahtevek.

9. Dobiček naj bi tožeča stranka izgubila zato, ker ni mogla prodati predvidenega števila steklenic grenčice. Te so bile treh velikosti. Za vsako od teh treh velikosti steklenic je navedla prodajno ceno in stroške izdelave (l. št. 39 spodaj in l. št. 40). Primeroma bo glavne navedbe tožeče stranke povzelo pritožbeno sodišče. 10. Navedbe tožeče stranke v zvezi z litrskimi steklenicami grenčice so bile, da naj bi znašala proizvodna cena 1,70 EUR. To ceno je znižala za licenčnino v višini 0,20 EUR, čista cena izdelave bi tako znašala 1,50 EUR. Stroški izdelave naj bi znašali skupaj 1,3539 EUR, izgubljeni dobiček na litrsko steklenico pa razliko med obema prej navedenima vrednostima in torej 0,1461 EUR/liter. Tožeča stranka je tudi trdila, kolikšne količine grenčice v litrskih steklenicah ni prodala zaradi ravnanja tožene stranke. Na temelju teh podatkov je potem izračunala, da naj bi znašal njen izgubljeni dobiček pri litrskih steklenicah grenčice skupaj 86.009,22 EUR.

11. Vendar je tožeča stranka tudi določno navedla, zakaj je menila, da so znašali stroški izdelave prav 1,3539 EUR za litrsko steklenico grenčice. Glede stroškov se je sklicevala na priloženo preglednico (v spisu priloga A43). V tej preglednici je tožena stranka na pregleden način navedla za izdelavo grenčice potrebne surovine, ovojnino, stroške dela in financiranja. Nekatere od teh postavk je še dodatno razčlenila, pri prav vseh pa je navedla, koliko znašajo odhodki (stroški). V isti prilogi je navedla tudi odhodke pri izdelavi likerja v steklenici velikosti 7 dcl. Glede stekleničk velikosti 0,1 litra so navedbe glede odhodkov na prilogi A47. Tožeča stranka je tudi predložila dokaze; med drugim je predlagala postavitev izvedenca ekonomske stroke. Trditve v zvezi z DDV so bile podane kasneje, na primer na l. št. 100. 12. Tožena stranka je sicer v prvi naslednji pripravljalni vlogi (z dne 21. 5. 2015) ugovarjala, da bi morala biti vračunana pogodbena kazen. Trdila je, da bi tožeča stranka ne mogla prodati zatrjevanih količin grenčice. Glede posameznih vrst stroškov (in glede litrskih steklenic) pa zatrjevanim stroškom celo niti ni ugovarjala. Enaka je bila obramba tožene stranke v zvezi s steklenicami velikosti 7 dcl. Obširnejše je bilo nasprotovanje zatrjevanemu izgubljenemu dobičku glede steklenic velikost 0,1 dcl (l. št. 56).

13. Ugovorom in nasprotnim trditvam je tožeča stranka nasprotovala v svojih naslednjih vlogah: na l. št. 66, 67 in 95 (sklicevanje na mnenje C. d. o. o.) in na l. št. 100. Navedene so zgolj vloge do naroka dne 28. 8. 2015. Tudi tožena stranka je v svojih naslednjih vlogah še nasprotovala zahtevku tožeče stranke (l. št. 82, 106 in nasl., 109 in 110) vse do naroka za glavno obravnavo z dne 28. 8. 2015, in tudi še potem.

14. Pri prvem sojenju so ostala vsa v zvezi z izgubljenim dobičkom zatrjevana dejstva neugotovljena. Pri novem sojenju naj prvostopenjsko sodišče upošteva vse pravočasno postavljene trditve obeh strank in ugovore tožene stranke in ponovno odloči o zahtevku na plačilo izgubljenega dobička.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.