Jedro

S tem, ko je dolžnik v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot neobrazložen.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in v pritožbi navedel, da je z upnikom sklenil zavarovanje le do 31. 5. 2011, za prvo leto je premijo za nezgodno zavarovanje poravnal, naslednje leto pa niso imeli več sklenjene pogodbe pri upniku, saj ji ni omogočil skleniti zavarovanja tudi za zavarovanje posevkov in meni, da ni več dolžan plačati premije za leto 2011. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.

6. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnikov ugovor štelo za neobrazložen, ker dolžnik za zatrjevana dejstva, za katere je ugotovilo, da so pravno pomembna, ni predložil nobenega dokaza, le navedel je, da dokazila o plačilu lahko tudi pošlje. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je imel sklenjeno zavarovanje z upnikom le od 1. 6. 2010 do 1. 6. 2011. Premijo za to obdobje (4 x 162,00 EUR) pa je tudi plačal. Dokazila (plačilne naloge) lahko pošlje. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ugovor dokazno ni obrazložen, saj zakon ne nalaga dolžniku, da potrdila o izpolnitvi obveznosti tudi priloži, zadošča, da dokaz predlaga. S tem, ko je v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval tudi, da po 1. 6. 2011 z upnikom ni imel več sklenjene pogodbe. Ker pa je upnik v tem postopku izterjeval terjatvi, ki sta zapadli v letu 2011 in v letu 2012, kot to izhaja iz navedbe o zapadlosti terjatve v predlogu za izvršbo, je dolžnik v tem delu prerekal temelj obveznosti – neobstoj pogodbenega razmerja za drugo zapadlo terjatev. V takem primeru preide trditveno in dokazno breme na upnika, ugovor pa je potrebno šteti za obrazložen (prim. odločba Ustavnega sodišča št. Up 854/05 z dne 7. 2. 2007). Višje sodišče je ob uporabi drugega odstavka 62. člena, drugega odstavka 61. člena ZIZ ter na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka.