Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je spornega dne delal pod vplivom alkohola. S tem je kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.
Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, z dne 18. 4. 2013, nezakonita in se razveljavi.
2. Tožena stranka A. d.o.o., je dolžna tožečo stranko B.B. pozvati nazaj na delo na isto delovno mesto, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, ter ji za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi obračunati plače kakor bi delala ter od njih odvesti vse obvezne davščine in prispevke za socialno varstvo, razliko v neto znesku pa izplačati tožeči stranki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vsakomesečne zapadlosti posameznega zneska plače dalje do plačila, v 8. dneh, pod izvršbo.
3. Tožena stranka A. d.o.o., je dolžna tožeči stranki B.B. povrniti vse stroške tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe dalje do plačila, v 8. dneh, pod izvršbo“ ( I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka ( II. točka izreka).
Zoper sodbo se zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da naprava za preizkus alkoholiziranosti ni bila tehnično ustrezno vzdrževana in kalibrirana, zaključilo, da je bila v konkretnem primeru alkoholiziranost pri tožniku ugotovljena na podlagi izpovedi prič, ki so izpovedale, da je tožnik zaudarjal po alkoholu, bil zmeden, njegovi odgovori so bili momljajoči in nerazumljivi. Tožnik je zanikal, da je bil obravnavanega dne vinjen na delovnem mestu. Izpovedal je, da je alkoholne pijače užival dan prej in da se je konkretnega dne slabo počutil, zato je zaprosil za dopust, ki pa mu ni bil odobren. Povedal je, da ima težave z nogo, z želodcem in da je srčni bolnik. Znaki, ki jih je tožnik kazal so lahko tudi posledica zdravstvenih težav, ki jih ima in ne alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno zaključilo, da je znake, ki jih je kazal tožnik, lahko pripisati zgolj alkoholiziranosti tožnika. Priglaša pritožbene stroške.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi drugega odstavka 350.člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe (tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.
V skladu s 109. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. list RS, št. 21/2013) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Po določbah 110. člena ZDR-1 delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter v drugih taksativno naštetih primerih. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Delodajalec mora dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter dejstvo, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR).
Tožena stranka je tožniku 18. 4. 2013 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožena stranka je tožniku očitala, da je dne 9. 4. 2013 v času dela v I. izmeni delal pod vplivom alkohola.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi izvedenega postopka, kot ga opredeljujejo določbe ZDR-1, da je bila odpoved pravočasna, da tožena stranka tožniku ni kršila pravice do zagovora, da je tožnik kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko storil in da je glede na sporno ravnanje tožnika tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so znaki alkoholiziranosti, ki naj bi jih tožnik kazal kritičnega dne, lahko tudi posledica zdravstvenih težav. Iz izpovedi priče C.C. nedvoumno izhaja, da je tožnik kazal znake vinjenosti, priča D.D. pa je zavonjala alkohol. Tudi sam tožnik je priznal, da je pred nastopam dela užival alkoholne pijače pozno v noč (tudi po 24 uri), ter da je ob 6. uri nastopil delo. Glede na dvom v verodostojnost preizkusa alkoholiziranosti z napravo za preizkus, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da se lahko alkoholiziranost ugotavlja tudi s pričami. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, tudi po zaključku pritožbenega sodišča izhaja, da je bil tožnik dne 9. 4. 2013 pod vplivom alkohola. To je tožena stranka ugotovila že v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je opravila z njim razgovor in tudi v sodnem postopku, ko je tožnik izpovedal, da je dan pred nastopom dela pozno v noč užival alkohol. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da so znaki, ki so se kazali pri tožniku (zaudarjanje po alkoholu, opotekanje pri hoji in nerazumljiv govor in zmedenost) lahko posledica zdravstvenih težav. Tožnik ni z ničemer dokazal da bi navedene znake lahko pripisali njegovemu zdravstvenemu stanju. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dne 9. 4. 2013 kršil delovne obveznosti, za kar lahko delodajalec na podlagi določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je podan nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Zaupanje delodajalca zaradi konkretnega dejanja (ki ni bilo prvo) je tako omajano, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati, kljub temu, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, tožnica iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo tožene stranka pa ni prispeval k rešitvi zadeve (165. člen ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).