Jedro

Zatrjevanje nepravilne vročitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa tudi sicer ne izhaja iz upravnih spisov, ne more biti podlaga za ugoditev pritožbi tožeče stranke zoper nov sklep o denarni kazni, ker prejšnji ni bil izvršen, saj tožeča stranka kot zavezanec ne zatrjuje, da je izvršila naloženi varstveni ukrep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Uprava za notranje zadeve Sekretariata za upravno-pravne in splošne zadeve občine Radovljica je dne 28.5.1993 izdala sklep št. 226-1/93-5/84 na podlagi 278. in 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), s katerim je tožniku naložila, da mora v treh dneh po vročitvi tega sklepa plačati denarno kazen v znesku 25.000,00 SIT, ki je bila zagrožena s poprejšnjim sklepom istega organa št. 226-1/93-5/84 z dne 17.5.1993, hkrati pa je tožniku določila nov rok treh dni po prejemu tega sklepa za predložitev njegovega vozniškega dovoljenja zaradi vpisa varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za dobo enega meseca, sicer bo proti njemu kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 35.000,00 SIT.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti citiranemu prvostopnemu sklepu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka ugotovila, da je bil sklep prvostopnega organa z dne 17.5.1993 o dovolitvi izvršbe tožniku vročen dne 19.5.1993. To je razvidno iz povratnice, ki je priložena k temu sklepu. Iz tega razloga tožena stranka tožnikove navedbe, da ni prejel tega sklepa, ni upoštevala. Višina denarne kazni, ki je naložena tožniku s prvostopnim sklepom, je v skladu z 12. členom zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih kazni (Uradni list RS, št. 55/92), po katerem se lahko predpiše do višine 100.000,00 SIT. Po 2. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) se kazenska sankcija izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire. Tožena stranka je ugotovila, kar izhaja iz upravnih spisov, da je odločba o prekršku, s katero je bil tožniku izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil "B" kategorije, postala pravnomočna 1.7.1992 (pravilno 1.10.1992) ter da za njeno izvršitev ni zakonite ovire. Zato je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopnemu sklepu.

Tožnik v tožbi navaja, da je dejanski stan v prvostopnem sklepu in izpodbijani odločbi nezadostno in s tem nepravilno ugotovljen. Niti prvostopni sklep niti izpodbijana odločba ne upoštevata, da mu prvostopni sklep z dne 17.5.1993 ni bil pravilno vročen. Takrat je bil namreč odsoten zaradi smrti svoje matere in je zato vročilnico podpisal eden izmed njegovih svojcev. Prav tako nista niti prvostopni organ niti tožena stranka upoštevala, da je denarna kazen v prvostopnem sklepu previsoka, kot tudi ne njegovega predloga, da bi z izvršitvijo varstvenega ukrepa počakala do konca sezone. Je namreč obrtnik in avtomobil nujno potrebuje za svojo dejavnost. Brez avtomobila bi gotovo utrpel veliko škodo. Vse te okoliščine tožena stranka ni dovolj proučila. Če bi temeljito ugotavljala dejansko stanje bi prav gotovo odločila drugače, to je v njegovo korist. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožnikovega tožbenega ugovora, ki ga je navedel že v pritožbi proti prvostopnemu sklepu, da vročitev sklepa prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe z dne 17.5.1993 ni bila izvedena pravilno zaradi njegove odsotnosti in da je vročilnico podpisal eden izmed njegovih svojcev, ni mogoče upoštevati.

Po presoji sodišča tožena stranka v podatkih in listinah v upravnih spisih ni imela podlage za to, da bi v zvezi s tem ugovorom ugodila tožnikovi pritožbi proti prvostopnemu sklepu. Tožnik namreč niti ne navaja, kateri izmed njegovih svojcev naj bi namesto njega prejel ta sklep in povratnico z njegovim imenom podpisal, niti ne zatrjuje, da je izvršil naloženi ukrep po tem sklepu, to je, da je kot zavezanec predložil svoje vozniško dovoljenje zaradi vpisa po sodniku za prekrške izrečenega varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za dobo enega meseca; česar ni storil tudi na podlagi navedenega prvostopnega sklepa z dne 28.5.1993, proti kateremu se je pritožil. Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljeno zavrnila tožnikov pritožbeni ugovor, ki ga je tožnik ponovil v tožbi, da je denarna kazen, izrečena s prvostopnim sklepom, zanj previsoka, s predlogom, da se izvršitev varstvenega ukrepa odloži, ker potrebuje vozniško dovoljenje do konca sezone; in dala pravilne razloge za to zavrnitev. Sodišče se s temi razlogi strinja in jih ne ponavlja.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).