Jedro

Zaradi prenizkega pcto je bila revizija utemeljeno zavržena.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo kot nedovoljeno revizijo, ki jo je toženec vložil proti sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cp, z dne 10.7.1991. Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka revizijo v kateri izrecno ne uveljavlja nobenega revizijskega razloga. Pooblaščenec tožeče stranke, ki je tožbo vložila, bi moral vedeti kakšno vrednost spornega predmeta je potrebno v tožbi navesti, da je revizija dovoljena. Sicer pa bi bilo potrebno upoštevati tudi nasilje, ki ga tožena stranka s strani tožeče stranke trpi. Škoda, ki jo je tožena stranka zaradi ravnanja tožeče stranke utrpela, znaša vsaj 80.000 SIT. Kljub temu, da je bilo tekom postopka rečeno, da se bo izvedel dokaz z ogledom na kraju samem, doslej ta dokaz še ni bil izveden. Tožena stranka ima tri vhode v svojo hišo, zato ji zemljišča tožene stranke ne bi bilo potrebno uporabljati. Sodišče naj zato izda sodbo, ki bo pravična.

V skladu z določbami 390. in 400. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Spor o ugotovitvi obstoja služnostne pravice (tak spor pa je bil med pravdnima strankama v teku) je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge terjatve. Zato je v teh sporih, kot je pravilno odločeno tudi v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 40. člena ZPP in 3. odstavek 382. člena ZPP).

Kot sta ugotovili nižji sodišči je bila v obravnavani zadevi tožba vložena 28.8.1984, v njej pa je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 20.000 dinarjev (sedaj 2,00 SIT - 8. člen zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 17/91-I), kot vrednost za obračun sodnih taks (od katere so bile sodne takse tudi plačane), pa znesek 6.000 dinarjev (sedaj 0,60 SIT). Vrednost, ki jo za dovoljenost revizije določa 3. odstavek 382. člena ZPP je ob vložitvi tožbe (dne 28.8.1984) znašala 50.000 dinarjev (sedaj 5,00 SIT) - 2. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 69/82. Ker vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (2,00 SIT), vrednosti iz 3. odstavka 382. člena ZPP (5,00 SIT) ni presegala (te vrednosti pa ni presegala niti vrednost od katere so bile plačane sodne takse), je odločitev nižjih sodišč, da revizija tožene stranke ni dovoljena, v skladu z navedenimi določbami ZPP. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP v zvezi s 4. odstavkom 400. člena ZPP).

Določbe ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) so v revizijski odločbi uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I.