Jedro

Izrek sodbe mora biti sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Odsotnost podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti, ohranja nejasnost zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki III izreka, v delu, ki se nanaša na zahtevek za odstranitev zemljine in materiala, ki je nasut na parceli št. 351/91 med mejno točko 16599 in jugozahodno stranjo hiše v globino 1m, spremeni tako, da se tožba v tem delu zavrže. II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki in stranski intervenient sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnik v tem postopku trdi, da je toženka O.1, kot investitorka gradnje T., posegla v njegovo nepremičnino parc. št. 1, k. o. X2. Del ceste je brez njegovega soglasja zgradila na njegovi nepremičnini, z dvigom nivoja ceste pa mu je onemogočila tudi dostop do nje, povzročila zamakanje ter zakrila okna hiše. V tožbi, ki jo je vložil 6. 3. 2007, je tožnik zahteval, da toženka opusti vsakršno poseganje v njegovo nepremičnino parc. št. 1 in da na njej vzpostavi prejšnje stanje, ki izhaja iz fotografij 1 in 2 tako, da odstrani nasip ceste, asfalt in robnike. Zahtevek je tožnik v teku postopka večkrat spremenil. Prvič ga je preoblikoval po izdelavi izvedeniških mnenj in opravljenem ogledu (list. št. 138a). Takšnemu zahtevku je sodišče prve stopnje s sodbo II P 733/2007 dne 6. 12. 2012 ugodilo. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 1189/2013 z dne 4. 9. 2013 odločitev razveljavilo, saj je pritrdilo stališču toženk, da zahtevek tožnika ni bil določen in izvršljiv. Tožnik je v novem sojenju z vlogo dne 27. 12. 2013 (list. št. 267) zahtevek oblikoval tako, da je poleg opustitve poseganja v (svojo) parcelo 351/91 ter določnejše opredelitve, kako in v kakšnem obsegu naj toženka vzpostavi prvotno stanje na tej parceli, zahteval tudi, da toženka določene posege opravi na parcelah 2, 3 in 1848/2. Med drugim je zahteval, da toženka s parc. št. 2 in 3 od mejne točke 16599 do mejne točke 16602 odstrani robnike, asfalt, nasip ceste in betonsko škarpo v globino do 1 m v celotni širini ceste, ki poteka po parc. št. 2 in 3. Sodišče prve stopnje je o tako popravljenem (in spremenjenem) zahtevku odločilo s sodbo II P 2163/2013 z dne 5. 10. 2015. Višje sodišče je s sklepom in sodbo II Cp 1671/2016 z dne 16. 11. 2016 odločitev v pogledu zavrnitve zgoraj povzetega zahtevka potrdilo, v ostalem pa je odločitev razveljavilo.

Odločitev sodišča prve stopnje v (tretjem) ponovljenem sojenju

2. Tožnik je z vlogo 19. 9. 2017 zahtevek (ponovno) spremenil in z njim zahteval, da toženka vzpostavi prejšnje stanje okrog parcele tožnika št. 351/91 tako, da

1. s parcel 2 in 3 od mejne točke 16599 do mejne točke 16602 odstrani robnike, asfalt, nasip ceste in betonsko škarpo v globino do enega metra v celotni širini ceste, ki poteka po parcelah št. 2 in 3 ter v nadaljevanju ceste na začetku parcele 1848/2 v dolžini dveh metrov;

2. odstrani zemljino in material, ki je nasut na parc. št. 1 med mejno točko 16599 in jugozahodno stranjo hiše v globino en meter;

3. s parcele 1848/2 v njeni celotni dolžini in širini obstoječe poti odstrani robnike, asfalt, nasip ceste in betonsko škarpo, vse v globino 30 do 50 cm;

4. na delu parcel za hišo od mejne točke 16602 na desni strani, odstrani nasut odpadni gradbeni material, zemljino in gramoz v višini 30 do 50 cm in v širini dva metra od ceste parc. št. 1848/2 v parcelo tožnika št. 1, ki se zaradi svoje bližine vsipava na hišo in dvorišče ter

5. z dvorišča na vzhodni strani hiše odstrani zasuti gradbeni odpadni material v višini od 0 do 1,5 metra visoko, ki onemogoča dovoz in normalni peš dostop do hiše. 3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: I. tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na prvi del zahtevka povzetega v prejšnji točki pod 1 in na zahtevek povzet pod točko 5; II. (delno) ugodilo zahtevku, povzetem v prejšnji točki pod 4; III. zavrnilo preostali del zahtevka, povzetega v prejšnji točki pod 1, zahtevek, povzet pod 2 in zahtevek, povzet v prejšnji točki pod 3; IV. toženki naložilo, da tožniku povrne 1.281,46 EUR stroškov; V. tožniku naložilo, da toženki povrne 4.624,96 EUR stroškov in VI. tožniku naložilo, da stranskemu intervenientu povrne 1.617,49 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

4. Iz razlogov izhaja, da je odločitev o zavrženju tožbe, ki se nanaša na del zahtevka povzetega v točki 2/1 te odločbe, sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je bilo o njem že pravnomočno odločeno; odločitev o zavrženju tožbe, ki se nanaša na zahtevek, povzet v točki 2/5 te odločbe, pa na ugotovitev, da je tožba v tem delu nerazumljiva in nepopolna, tožnik pa je kljub pozivu sodišča ni popravil. Preostali del zahtevka, povzetega pod točko 2/1 te odločbe, je zavrnilo, ker tožnik ni dokazal, da so na parceli 1848/2 robniki, asfalt, nasip ceste in škarpa, ki bi posegali v tožnikovo parcelo. Ker iz zahtevka, povzetega pod točko 2/2 te odločbe ni jasno razvidno, kaj točno tožnik zahteva od toženke in ker v tem delu tožnik zahteva odstranitev zemljine in materiala na parcelah, ki niso v tožnikovi lasti niti v izključni lasti toženke in torej ni tožena prava stranka, je zavrnilo tudi tega. Zahtevek, povzet pod točko 2/3 te odločbe, je zavrnilo zato, ker tožnik ni dokazal, da se na parceli 1848/2 nahajajo robniki, asfalt, nasip ceste in betonska škarpa. Zahtevku, povzetem pod točko 2/4 te odločbe je (delno) ugodilo, saj je ugotovilo, da se je iz toženkine parcele 1848/2 na tožnikovo parcelo 351/91 vsul odpadni gradbeni material, zemlja in gramoz, to pa tožniku onemogoča normalno uporabo njegove nepremičnine.

Pritožbene navedbe

5. Pritožbo vlagata obe pravdni stranki.

6. Tožnik izpodbija odločitev v delu, s katerim je sodišče zahtevek zavrnilo oziroma tožbo zavrglo ter v stroškovnem delu.

V zvezi z odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo pod točko III, prva alineja, nasprotuje dejanski ugotovitvi, da se na parceli 1848/2 ne nahajajo robniki, asfalt, nasip ceste in betonska škarpa. Navaja, da je iz priloge št. 6 izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke vidno, da cesta po zemljiško katastrski točki 16602 zavije v smer proti in na parcelo 1848/2, kar pomeni, da se v dolžini dveh metrov oziroma širini poti še nadaljuje v to parcelo z robniki, asfaltom, nasipom in betonsko škarpo, katerih odstranitev tožnik zahteva. Sodišču v zvezi s tem očita tudi kršitvi po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

V zvezi z odločitvijo pod drugo alinejo točke III izreka sodbe navaja, da je sodišče spregledalo, da je na ogledu na kraju samem sodnik zapisal, da je med točko 16599 do jugozahodne stene hiše nasut material, ki je zravnan s pločnikom oziroma nivojem ceste. Toženka je imela v zvezi s takimi ugotovitvami pripombo le glede razdalj, ni pa ugovarjala ugotovitvi o nasutju materiala in njegovi legi. Gre za opis homogene gmote, ki se loči od drugih elementov prostora in ne pušča dileme o tem, kaj predstavlja. Iz izvedenskega mnenja izvedenke gradbene stroke izhaja, da poteka cesta po parceli 2 približno en meter višje od dvorišča ob hiši. Med točno določeno točko na jugozahodni steni hiše je torej nasut material v višini enega metra. Ker tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, zahteva, da toženka to nasutje odstrani. Zahtevek je zato dovolj določen, odločitev pa nepravilna. Zgolj podredno tožnik opozarja, da bi moralo sodišče v tem delu sprejeti procesno odločitev po 108. členu ZPP, ne pa o zahtevku vsebinsko odločati. Nepravilna je ugotovitev, da se tožnikov zahtevek v tem delu nanaša na parceli 3 in 2, saj tožnik izrecno zahteva odstranitev zemljine in materiala, ki je nasut na parceli 1. V tem delu je sodišče storilo kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Glede odločitve pod točko I, druga alineja, izreka sodbe navaja enako kot glede nasutja ob jugozahodni strani hiše. Tudi v tem delu je izvedenka ugotovila, da je ozko dvorišče nasuto z materialom v višini od 0 do 1,5 metra visoko. Ker se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, je zahtevek dovolj jasno postavljen. Ravnanje, ki se zahteva od toženke, je opredeljeno tako po legi kot po končni posledici (omogočen dovoz in normalen peš dostop). Ker se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, je zahtevek dovolj jasno postavljen. O zahtevku bi zato sodišče moralo vsebinsko odločiti. Ker je ravnalo drugače, ga ni vsebinsko presojalo. Sodba je v tem delu zato neobrazložena (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Enako velja za del tožbe, ki je bil zavržen. Priglaša pritožbene stroške.

7. Toženka vlaga pritožbo zoper odločitev v II. in IV. točki izreka sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Predlaga razveljavitev (pravilno spremembo) izpodbijanega dela odločitve tako, da bo zahtevek tožnika v celoti zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da izrek sodbe ni identičen postavljenemu tožbenemu zahtevku, saj je sodišče v izreku pod točko II izpustilo besedilo "parc. št. 1848/2". Gre za bistveno okoliščino, saj tožnik zahteva, da se odpadni material odstrani od ceste parc. št. 1848/2 v parcelo tožnika št. 1. Iz izvedeniških mnenj pa izhaja, da na parceli 1848/2 ni ceste in se zato iz te ceste ne more vsipati odpadni material na nepremičnino tožnika. V tem delu zahtevek ni sklepčen in še manj izvršljiv. V nadaljevanju opozarja, da parcela 1 na delu, kjer meji s parcelo 1848/2, ni široka 2 metra. Dvorišče vzdolž hiše je široko zgolj 30 do 60 cm. V kolikor bi toženka spoštovala odločitev sodišča, bi to pomenilo, da mora med drugim porušiti vzhodno steno stavbe. Ker je nepravilna odločitev o glavni stvari, je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka.

8. Pritožba tožnika je bila vročena toženki in stranskemu intervenientu, ki sta nanjo odgovorila. Menita, da je neutemeljena in predlagata njeno zavrnitev. Pritožba toženke je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.

Presoja in odločitev pritožbenega sodišča

9. Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženke pa je neutemeljena.

a) Glede pritožbe tožnika

10. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik s pritožbo izpodbija tudi zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek, da je toženka dolžna v roku 15 dni od izdaje sodne odločbe vzpostaviti prejšnje stanje okrog parcele tožnika št. 1 tako, da s parcele 2 in 3, od mejne točke 16599 do mejne točke 16602, odstrani robnike, asfalt, nasip ceste in betonsko škarpo v globino do enega metra v celotni širini ceste, ki poteka po parcelah št. 2 in 3, vendar pa razlogov za to ne navaja. V tem delu je zato pritožbeno sodišče odločitev preizkusilo v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP. Ob takem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna, saj je bilo o tem zahtevku že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2163/2013 z dne 5. 10. 2015 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1671/2016 z dne 16. 11. 2016 (drugi odstavek 319. člena ZPP).

11. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi temu zahtevku dodan nov del zahtevka ("ter v nadaljevanju ceste na začetku parcele 1848/2 v dolžini dva metra"). Pritožbeni očitek tožnika, da je sodišče zmotno ugotovilo, da se na tem delu parcele 1848/2 ne nahajajo robniki, asfalt, nasip ceste in betonska škarpa, je namreč neutemeljen. Iz priloge 6 izvedeniškega mnenja izvedenca geodetske stroke, na katero pritožnik opozarja v pritožbi, ne izhaja, da bi cesta po katastrski točki 16602 zavila na parcelo 1848/2. V tej prilogi namreč lega posameznih parcel ni označena. Da obstoječa cesta s škarpo in robniki ne poteka po parceli 1848/2, pa je razvidno iz priloge 2 istega izvedeniškega mnenja, na kateri je izvedenec vrisal potek ceste z robnikom ter vrisal tudi potek meje med parcelo 3 in 1848/2. Kot izkazuje ta priloga, se cesta z robnikom preko parcele 3 nadaljuje na parcelo 1849 in pri tem v nobenem delu ne posega v parcelo 1848/2. Ker je sodišče prve stopnje sporno dejstvo pravilno ugotovilo in pri tem ni prišlo do nasprotja med tem, kar je v razlogih sodbe navedlo o vsebini izvedeniškega mnenja in samim mnenjem oziroma njegovimi prilogami, je neutemeljen tudi očitek o storjeni kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnik v zvezi s tem delom odločitve uveljavlja neobrazloženo. Ker ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena ZPP), to ne zadostuje.

12. Glede na dejansko ugotovitev, da se na parceli 1848/2 ne nahajajo robniki, asfalt, nasip ceste in betonska škarpa, pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu (pritožba tudi v tem delu ni konkretizirana) ugotavlja, da je materialnopravno pravilna tudi odločitev pod točko III, tretja alineja izreka sodbe. Toženka namreč nečesa, kar ne obstaja, ne more odstraniti.

13. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je zahtevek tožnika, da odstrani zemljino in material, ki je nasut na parceli 1 med mejno točko 16599 in jugozahodno stranjo hiše v globino enega metra, nejasen in s tem nerazumljiv. Kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi (glej točko 20), je v zahtevku opredeljena zgolj globina, do katere je potrebno material odstraniti, ne pa tudi v kakšni širini in dolžini. Ob tem je nerelevantno, kaj je ugotovil sodnik ob ogledu in kaj izhaja iz mnenja izvedenke gradbene stroke, saj pravnomočen in izvršljiv postane zgolj izrek sodbe, v katerega je zahtevek povzet. Ta mora biti zato sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče dodaja, da tudi iz ugotovitev sodišča ob ogledu ter mnenja izvedenke gradbene stroke, kar pritožnik izpostavlja v pritožbi, podatki o širini in dolžini nasutega materiala (na jugozahodni strani hiše) ne izhajajo.

14. Je pa glede tega dela odločitve tožniku treba pritrditi, da sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je zahtevek, kljub večkratnemu pozivu k ustrezni formulaciji, ostal nejasen in premalo določen, o njem ne bi smelo vsebinsko odločati in ga zavrniti, pač pa bi moralo tožbo v tem delu, ob upoštevanju 108. člena ZPP, zavreči. Razlogi, ki jih je navedlo za zavrnitev (glej točko 21) pa so tudi materialnopravno zmotni. Ker iz zahtevka izhaja, da tožnik zahteva le odstranitev zemljine in materiala na parceli 1, dejstvo, da v tem postopku niso toženi vsi solastniki parcele 3 in 2, ne more biti podlaga za njegovo zavrnitev. Pritožbeno sodišče dodaja, da takšna zmotna materialnopravna presoja seveda ne predstavlja kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj to kršitev sodišče stori le takrat, ko v razloge sodbe napačno povzame vsebino listin oziroma zapisnikov o izvedenih dokazih.

15. Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, s katerim tožnik od toženke zahteva, da z dvorišča na vzhodni strani hiše odstrani zasuti odpadni material v višini od 0 do 1,5 metra visoko, ki onemogoča dovoz in normalni peš dostop do hiše. Tudi v tem delu je zahtevek, kljub pozivu na popravo oziroma dopolnitev, ostal nerazumljiv in nedoločen, saj v njem ni podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti. Dodatno nejasnost o tem, kaj tožnik sploh zahteva, vnaša še dejstvo, da se na odstranitev nasutja na dvorišču ob vzhodni strani hiše nanaša tudi zahtevek, ki mu je sodišče (delno) ugodilo. Kot je pritožbeno sodišče predhodno že pojasnilo, na presojo, ali je postavljeni zahtevek razumljiv, ne morejo vplivati ugotovitve izvedenke gradbene stroke.

16. Ker je bila tožba v določenih delih zavržena, podlage, da bi sodišče prve stopnje o njej v teh delih vsebinsko odločalo, ni bilo. Izostanek vsebinske opredelitve sodišča do postavljenih tožbenih zahtevkov zato ne predstavlja kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

17. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki III izreka, v delu, ki se nanaša na zahtevek, da toženka odstrani nasuto zemljino in material na parceli 351/91 med mejno točko 16599 in jugozahodno stranjo hiše v globino enega metra, na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbo na podlagi 108. člena ZPP (tudi) v tem delu zavrglo. Takšna odločitev je namreč v korist tožnika. Ker se uspeh tožnika v postopku s tem ni spremenil, v stroškovno odločitev sodišča prve stopnje ni posegalo. Pritožbo je zato v delu, ki se nanaša na stroške postopka in preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo.

b) Glede pritožbe toženke

18. Kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe (točka II), je sodišče toženki naložilo, da v roku 15 dni vzpostavi prejšnje stanje okrog parcele tožnika 1 tako, da na delu parcele za hišo od mejne točke 16602 na desni strani odstrani nasut odpadli gradbeni material, zemljino in gramoz v višini 30 do 50 cm in v širini dva metra od ceste v parcelo tožnika 1, ki se iz parcele 1848/2 zaradi svoje bližine vsipava na hišo in dvorišče. Toženka je torej po tej odločitvi dolžna odstraniti nasutje na vzhodni strani hiše tožnika in sicer v širini 2 metra od ceste in ne v širini 2 metrov od parcele 1848/2. Ker za toženko ni sporno, da se cesta nahaja na parceli 33, gre po presoji sodišča v tem delu le za poskus utemeljitve v pritožbi zastopanega stališča o neizvršljivosti s sodbo naložene obveznosti. Pritožbene navedbe, da je toženki naložena odstranitev materiala v širini dveh metrov od meje med parcelo 1848/2 in 1, s tem pa tudi odstranitev zidu hiše, so torej neutemeljene.

19. Pritožnica vsaj smiselno trdi, da je sodišče odločilo preko zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe sicer res ni povsem identičen postavljenemu tožbenemu zahtevku, vendar pa s tem do očitane kršitve ni prišlo. Z izrekom kot ga je oblikovalo, je namreč sodišče tožniku prisodilo manj in ne nekaj več ali drugače od tega kar je zahteval.4

20. Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da se je nasut gradbeni material vsul iz toženkine nepremičnine in da ta ovira dostop do hiše, je odločitev tudi materialnopravno pravilna. Posledično je pravilna tudi stroškovna odločitev.

21. Pritožba toženke je torej neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

c) Glede pritožbenih stroškov

22. Ker je tožnik s pritožbo uspel zgolj v minimalnem obsegu, ob upoštevanju tretjega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Glede na prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP do povračila pritožbenih stroškov, saj s pritožbo ni uspela, ni upravičena niti toženka. Obe pravdni stranki jih zato nosita sami. Odgovori na pritožbe so bili po presoji pritožbenega sodišča nepotrebni, saj niso v ničemer prispevali k rešitvi zadeve. Na podlagi 155. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP zato pravdni stranki in stranski intervenient te stroške nosijo sami.

1 Tožnik je tožbo vložil tudi zoper P., d. o. o. (kasneje K., d. o. o. - v stečaju). V tem delu je bil postopek zaradi umika tožbe s sodbo in sklepom II P 2163/2013 z dne 5. 10. 2015 pravnomočno ustavljen. Pritožbeno sodišče zato te stranke v povzetku ne omenja. 2 V nadaljevanju obrazložitve bo navedba katastrske občine izpuščena, saj se vse parcele, ki bodo omenjene, nahajajo v k. o. X. 3 To sodišče v razlogih tudi izrecno ugotovi (točka 23, stran 15 zgoraj). 4 Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka, zahteval odstranitev materiala ob celotni desni strani svoje hiše in sicer v širini 2m od parcele 1848/2 v parcelo tožnika ter v globino 30 do 50 cm, sodišče pa je (skladno z ugotovitvami izvedenke gradbene stroke) zahtevku ugodilo zgolj v pogledu nasutja med hišo in mejo s parcelo 1848/2, ki se nahaja dva metra od ceste (ki poteka po parceli 3).